Svetovni dan mokrišč, 2. februar – mokrišča prežema življenje - biotska raznovrstnost je ključna za njihovo delovanje - ohranjajmo mokrišča!
- Ministrstvo za okolje in prostor
Človek je v zadnjih 300 letih uničil več kot 87% mokrišč po svetu. Tudi v Sloveniji so mokrišča med najbolj ogroženimi ekosistemi. Z izgubo mokrišč izgubljamo biotsko raznovrstnost in funkcije, ki jih morkišča opravljajo. V Sloveniji imamo še vedno mokrišča ohranjena na obali, ob nekaterih rekah in v poplavnih ravnicah, na kraških poljih in na visokih planotah (šotna barja), ki so ključna pri ohranjanju biotske raznovrstnosti, čiščenju vode in zagotavljanju pitne vode ter imajo pomembno vlogo pri obvladovanju podnebnih sprememb. Mokrišča prežema življenje, saj so tako zibelka biotske raznovrstnosti. So kot ledvica pokrajine in zbiralniki pitne vode, igrajo pomembno vlogo pri obvladovanju podnebnih sprememb, so vir hrane, so tudi življenjsko okolje številnih rastlin in živali ter območja oddiha in rekreacije za človeka. Biotska raznovrstnost je ključna pri številnih ekosistemskih storitvah, ki jih mokrišča opravljajo. Mokrišča namreč vključujejo številne habitatne tipe. Ramsarska konvencija je opredelila več kot 40 tipov mokrišč glede na naravne in antropogene značilnosti. Človek jih je stoletja uničeval – izsuševal, zasipaval, pozidaval, spreminjal v intenzivna kmetijska območja ter jih onesnaževal in zastrupljal. Po znanih podatkih je bilo v zadnjih 300 letih na svetu uničenih 87% mokrišč. Kljub današnjemu zavedanju o njihovi pomembnosti, so mokrišča še vedno med najbolj ogroženimi ekosistemi na zemlji, saj še vedno izginjajo in z njimi zgubljamo njihovo bogato biotsko raznovrstnost.
Mokrišča so zibelka biotske raznovrstnosti, saj več kot 40% vseh rastlinskih in živalskih vrst živi ali se razmnožuje v mokriščih, v njih npr. živi več kot 100.000 ribjih vrst. Vedno bolj se poudarja dejstvo, da so ravno obalna mokrišča med biotsko najbogatejšimi območji na svetu. Mokrišča so polna življenja, tako je znano, da 30% vseh ribjih vrst del svojega življenja preživi v mokriščih. Vsako leto pa odkrijejo 200 novih vrst rib. Mokrišča so pomembno življenjsko okolje za dvoživke in plazilce, ptice, ki si najdejo tukaj svoj dom ali pa postanek na selitvenih poteh. Na tisoče rastlinskih vrst domuje v mokriščih. Mnoge endemične vrste so odvisne od posebnih življenjskih okolij in tako vezane na specifična mokrišča.
Biotska raznovrstnost mokrišč, se odraža na številne načine pomembne tudi za človeka. Bogata vegetacija v mokriščih čisti vodo in omogoča rabo pitne vode. V mnogih predelih sveta so mokrišča ob rekah, jezerih in morju vir preživetja lokalnih prebivalcev. Mangrove in koralni grebeni varujejo obalne skupnosti pred hurikani, neurji in tsunamiji. Podatki kažejo, da je v šotnih barjih shranjenih 30% kopenskega ogljika. Čeprav se marsikatere ekosistemske storitve, ki jih mokrišča nudijo človeku ne da pretvoriti v denar, so te z ocenjenimi 42 bilijoni EUR med najpomembnejšimi ekosistemi in presegajo izračunane vrednosti za gozdove, travišča ali sušna območja. Pa vendar, človek s svojimi aktivnostmi in v nenehni tekmi po »napredku in razvoju« še vedno uničuje mokrišča. Glavni vzroki so izsuševanje, zasipavanje, onesnaževanje, ropanje naravnih virov, npr. prekomerni ribolov, vnašanje tujerodnih vrst in spreminjanje podnebja. Biotska raznovrstnost v svetovnem merilu še vedno upada. Samo v obdobju 1970 do 2014 so se populacije rib, ptic, sesalcev, dvoživk in plazilcev zmanjšale za 60%. Od leta 1970 so celinska mokrišča izgubila 81% vrst, 36% pa se je zmanjšalo število obalnih in morskih vrst. Ogroženih je 25% živalskih vrst, ki so vezane na mokrišča (vodne ptice, sesalci, morske želve in vrste vezane na koralne grebene). Ocenjuje se, da v svetovnem merilu milijon rastlinskih in živalskih vrst ogroža izumrtje in stanje se še slabša. Podnebne spremembe tudi prispevajo k temu.
Slovenija je biotsko izredno bogata in je z več kot 37% ozemlja vključenega v omrežje evropsko pomembnih habitatov in vrst (Natura 2000) vodilna v EU. Do sedaj je bilo dokumentiranih približno 15.000 živalskih vrst, 6.000 rastlinskih vrst in 5.000 vrst gliv. Med njimi je veliko endemičnih vrst, od tega med vaskularnimi rastlinami 40 taksonov z 22 ozkimi endemiti s prevladujočo razširjenostjo v Sloveniji. Na našem ozemlju živi 850 endemičnih taksonov favne, vključno z jamskimi živalmi. Mokrišča in njihova biotska raznovrstnost so med najbolj ogroženimi ekosistemi v državi. Vzroki so podobni kot drugje po svetu. So pa ekosistemi v Sloveniji še posebej občutljivi zaradi majhnosti in razdrobljenosti, ki so posledica človekovih aktivnosti. Mnoge vrste ptic in dvoživk so ogrožene zaradi uničenja njihovih življenjskih okolij. Ribje populacije tako ogrožajo predvsem regulacije vodotokov in gradnja hidroelektrarn. Podnebni dogodki in širjenje invazivnih tujerodnih vrst stanje biotske raznovrstnosti še dodatno poslabšuje.
EU si je že za leto 2010 zadala ustaviti upad biotske raznovrstnosti, vendar cilja nismo dosegli. Nujno je ohranjati in varovati mokrišča ter zagotoviti trajnostno rabo njihovih virov. Trenutno se oblikuje globalna strategija biotske raznovrstnosti do 2030. Ramsarska konvencija in države pogodbenice, globalna skupnost in nevladne organizacije si že skoraj 50 let prizadevamo obrniti trend v korist mokriščem in biotski raznovrstnosti, vendar še vedno ne dovolj uspešno. MOP se zavzema za ohranjanje mokrišč na strateški, zakonodajni in izvedbeni ravni. V postopku sprejemanja je Nacionalni program varstva okolja (NPVO), ki vključuje tudi Nacionalni program varstva narave s programom in strategijo ohranjanja biotske raznovrstnosti do leta 2030.
V naslednjih dnevih se bodo na ramsarskih lokalitetah in ostalih pomembnih mokriščih v Sloveniji odvijale številne aktivnosti, s katerimi bomo opozorili na njihovo vlogo in pomen za boljšo prihodnost lokalnih okolij ter trajnostni razvoj Slovenije, ki temelji na ohranjeni naravi in biotski raznovrstnosti. Zato moramo poskrbeti, da bomo našo biotsko raznovrstnost ohranili in do 2030 obrnili trend upadanja v trend rasti.
Dogodki, ki potekajo na Svetovni dan mokrišč
Voden potep ob Cerkniškem jezeru
Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib