Skoči do osrednje vsebine

Odločitve 58. redne seje Vlade RS s področja Ministrstva za okolje in prostor

Vlada je na 58. redni seji obravnavala šest točk s področja Ministrstva za okolje in prostor.

Sklep o izvedbi državnega prostorskega načrtovanja za spremembe in dopolnitve državnega lokacijskega načrta za drugi tir železniške proge na odseku Divača–Koper

Vlada je sprejela Sklep o izvedbi državnega prostorskega načrtovanja za spremembe in dopolnitve državnega lokacijskega načrta za drugi tir železniške proge na odseku Divača–Koper. Načrtovane prostorske ureditve obsegajo vzporedni tir na celotni progi, dodatno umestitev treh krajših predorov, enega mostu, treh galerij, dveh viaduktov in umestitev treh dostopnih poti ter delno prestavitev dveh cest, ki sta že umeščeni v veljavnem DLN. V območje obravnave se vključi tudi območje obstoječega železniškega tira Divača–Koper.  V skladu s 86. členom Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2) sklep vsebuje cilje načrtovane prostorske ureditve, opis načrtovane prostorske ureditve z osnovnimi značilnostmi ter okvirnim območjem in občinami, na območju katerih bo predvidoma načrtovana prostorska ureditev. V sklepu sta navedena pobudnik in investitor državnega prostorskega načrtovanja, nosilci urejanja prostora, ki sodelujejo pri izvedbi državnega prostorskega načrtovanja, obveznost izvedbe postopkov celovite presoje in presoje vplivov na okolje, obveznosti vseh udeleženih v postopku v zvezi s pripravo državnega prostorskega načrtovanja, ter seznam strokovnih podlag in način pridobitve strokovnih rešitev.

 

 

Odločitev o oddaji naročila v postopku izbire koncesionarjev za območje zgornje Save

Vlada je sprejela Odločitev o oddaji naročila v postopku »Izbira koncesionarjev v postopku podelitve koncesije za izvajanje obveznih gospodarskih javnih služb na področju urejanja voda na območju Republike Slovenije« za območje zgornje Save. Javno naročniško javno zasebno partnerstvo »Izbira koncesionarjev v postopku podelitve koncesije za izvajanje obveznih gospodarskih javnih služb na področju urejanja voda na območju Republike Slovenije« je bilo razdeljeno na 9 sklopov.  Državna revizijska komisija je 31. 7. 2019 odločitev naročnika za sklop 1 razveljavila ter postopek za razveljavljen sklop  v fazo pregleda in vrednotenja prispelih ponudb. Ministrstvo za okolje in prostor je po proučitvi sklepa Državne revizijske komisije ponovno pristopilo k podrobnemu pregledu prispelih ponudb, zato pa Vladi RS v sprejem posredovalo novo odločitev o oddaji. Odločitev o oddaji javno naročniškega javno zasebnega partnerstva bo objavljena na portalu javnih naročil.

 

Soglasje vlade na načrtovanje prostorskih ureditev Mestni občini Murska Sobota  

Vlada je izdala Mestni občini Murska Sobota soglasje za načrtovanje prostorskih ureditev lokalnega pomena v območju Lokacijskega načrta za smer avtoceste Maribor-slovensko-madžarska meja na odseku Vučja vas-Beltinci, na zemljiščih v  k.o. Rakičan. Občina želi pripraviti občinski podrobni prostorski načrt za območje (OPPN) gramoznice Jezera in s tem omogočiti ureditev novega pridobivalnega prostora za nadaljnji razvoj dejavnosti podjetja Pomgrad d.o.o. Območje predvidenega OPPN v manjšem delu posega v območje veljavne Uredbe o lokacijskem načrtu za smer avtoceste Maribor-slovensko-madžarska meja na odseku Vučja vas-Beltinci. Z OPPN bodo določeni pogoji za izkoriščanje ter pogoji za sanacijo celotnega območja po končani eksploataciji. Sanacija obrežja gramoznice in ukrepi za preprečitev onesnaževanja okolja se bodo izvajali sproti, po končanem izkoriščanju pa bo območje namenjeno rekreaciji. Na območju gramoznice ne bodo načrtovane spremljevalne dejavnosti, kot npr. betonarna, asfaltna baza, odlaganje gradbenih in drugih odpadkov. Vlada v skladu s tretjim odstavkom 82. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2) ugotavlja, da so predlagane prostorske ureditve lokalnega pomena v skladu s prostorskimi ureditvami iz Uredbe o lokacijskem načrtu za smer avtoceste Maribor-slovensko-madžarska meja na odseku Vučja vas-Beltinci in s tem izpolnjeni pogoji za izdajo soglasja k pobudi Mestne občine Murska Sobota.

 

Zaključno poročilo o delovanju Medresorske delovne skupine za reševanje prostorske problematike Romov  

Vlada se je seznanila z Zaključnim poročilom o delovanju Medresorske delovne skupine za reševanje prostorske problematike Romov (Zaključno poročilo) ter zadolžila Urad Vlade Republike Slovenije za narodnosti, da do konca februarja 2020 vladi predloži predlog sklepa o ustanovitvi medresorske delovne skupine kot oblike stalne koordinacije resorjev na področju urejanja prostorske problematike Romov, katere naloga bo tudi koordinacija izvajanja ukrepov iz Zaključnega poročila. Vlada nalaga ministrstvom in vladnim službam, ki so nosilci priprave podlag v okviru programiranja večletnega finančnega okvirja Evropske unije v obdobju 2021–2027, da pri pripravi podlag in programiranju za obdobje 2021–2027 upoštevajo tudi ukrepe iz Zaključnega poročila.

Medresorska delovna skupina se je sestala na devetih sestankih. Njen cilj je bil oblikovanje predlogov ukrepov za izboljšanje bivalnih razmer v romskih naseljih. V okviru dela medresorske delovne skupine so bile opravljene naslednje naloge:

- s pomočjo vprašalnika za občine in ob uporabi podatkov iz javnih evidenc so za potrebe priprave Pregleda stanja prostorske problematike po posameznih romskih naseljih v Sloveniji zbrani podatki o romskih naseljih, v okviru tega tudi nabor romskih naselij v Sloveniji;

- v okviru priprave Pregleda in analize dobrih praks urejanja prostorske problematike in bivalnih razmer Romov so zbrane različne prakse urejanja romskih naselij doma in v tujini, zbrani relevantni programi in projekti za Rome znotraj EU, ki so se izvajali in se še izvajajo, ter pripravljen nabor zavezujočih mednarodnih aktov, ki se navezujejo na minimalne standarde stanovanjskih razmer. Na podlagi navedenega so opredeljena ključna področja urejanja romskih naselij;

- vsa pripravljena gradiva so služila kot vsebinsko izhodišče za oblikovanje organizacijskih, finančnih in zakonodajnih podpornih ukrepov države, ki so v prihodnje lahko v pomoč občinam in romski skupnosti na področju urejanja prostorske problematike romskih naselij in izboljšanja bivalnih razmer Romov.

 

 

Odgovor na poslansko vprašanje dr. Franca Trčka v zvezi z uresničevanjem Zelenega dogovora

 Vlada je sprejela Odgovor na pisno poslansko vprašanje dr. Franca Trčka v zvezi z uresničevanjem Zelenega dogovora na področju prometa in energetike. Vlada odgovarja, da bo Slovenija pri oblikovanju ukrepov, ki bodo sprejeti na podlagi Evropskega zelenega dogovora kot država članica EU v prihodnjih letih aktivno sodelovala. Pričakujemo celovito prenovo podnebne, energetske, gospodarske, prometne, kmetijske, okoljske In finančne zakonodaje EU. V luči prilagajanja podnebnim spremembam in prehoda v trajnostni razvoj  Slovenija pripravlja ukrepe in rešitve na področju ozelenjevanja prometa v skladu s strategijo in nacionalnim programom razvoja prometa v RS, ki sta jasno poudarila razvoj okolju prijaznejših načinov prometa (javni potniški promet, železnice in ostale oblike trajnostne mobilnosti). Poleg tega izvaja tudi strategijo na področju alternativnih goriv za promet, ki je še zaostrila cilje glede izpustov TGP iz 28%, kolikor je določal operativni program za zmanjševanje TGP do 2020, na 18% do 2030 glede na leto 2005.Slovenija bo svoje energetsko-podnebne cilje, politike in ukrepe do leta 2030 sprejela v okviru Celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN). Gre za akcijsko-strateški dokument, ki bo določil cilje na področju razogljičenja, energetske učinkovitosti, energetske varnosti, notranjega trga z energijo ter raziskav, inovacij in konkurenčnosti.

Slovenija že aktivno izvaja prenos EU zakonodaje na področju energetske učinkovitosti, obnovljivih virov energije in prenove energetskega trga, ki je bila sprejeta v letih 2018 in 2019 v okviru ti. zakonodajnega paketa »Čista energija za vse Evropejce«, s cilji na področju energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije do 2030.

 

 

 

Odgovor na poslansko vprašanje v zvezi z upravniki večstanovanjskih stavb in registrom upravnikov

Vlada je sprejela dopolnitev odgovora na pisno poslansko vprašanje Zmaga Jelinčiča Plemenitega v zvezi z upravniki večstanovanjskih stavb in registrom upravnikov. Vsebina zahteve za dopolnitev odgovora na pisno poslansko vprašanje se nanaša na obveznost upravnika, da etažnemu lastniku omogoči vpogled v pogodbe sklenjene s tretjimi osebami glede poslov obratovanja in vzdrževanja večstanovanjske stavbe, v knjigovodske listine, ki so pridobljene na podlagi pogodb in poslovnih razmerij upravnika s tretjimi osebami in v stanje rezervnega sklada večstanovanjske stavbe.

Vlada odgovarja, da kot je bilo že pojasnjeno v odgovoru na poslansko vprašanje, registre upravnikov vodijo upravne enote, na območju katere se večstanovanjska stavba nahaja, oziroma organ mestne občine. V Stanovanjskem zakonu (SZ-1) trenutno ni pravne podlage za vodenje enotnega registra upravnikov, zato Ministrstvo za okolje in prostor z aktualnimi zbirnimi podatki registra upravnikov za območje celotne države ne razpolaga. Vlada še pojasnjuje, da osnutek novega stanovanjskega zakona predvideva uvedbo konstitutivnega registra upravnikov, ki bo enoten, elektronski in javen register. Obveznost sprejetja pogodbe o medsebojnih razmerjih v stavbah z vzpostavljeno etažno lastnino izhaja že iz Stvarnopravnega zakonika. Stanovanjski zakon je s spremembami in dopolnitvami leta 2008 znižal zahtevano soglasje za sprejem omenjene pogodbe v večstanovanjskih in stanovanjsko poslovnih stavbah v etažni lastnini. Z omenjeno spremembo stanovanjskega zakona je tako pogodba sklenjena, ko jo podpišejo etažni lastniki, ki imajo več kakor tri četrtine solastniških deležev (predhodno je bilo za sklenitev omenjene pogodbe zahtevano soglasje vseh). Sestavni del pogodbe je tudi sporazum o določitvi ali spremembi solastniških deležev in morebitni sporazum o določitvi posebnih skupnih delov ter solastniških deležev na posebnih skupnih delih, katerega sprejmejo vsi etažni lastniki. Znižanje zahtevanega soglasja je omogočilo lažji sprejem pogodbe, ki je bolj pogosta v novejših stavbah in stavbah, ki imajo že vzpostavljeno etažno lastnino. Temeljno oviro pri sklepanju omenjenih pogodb še vedno predstavlja atomizirano lastništvo večstanovanjskih stavb v Sloveniji. Osnutek novega stanovanjskega zakona predvideva, da bo pogodba o medsebojnih razmerjih opcijska in bo z njo mogoče poleg dosedanje vsebine določiti tudi drugačno razdelitev obratovalnih stroškov, kot jih bo določal stanovanjski zakon. V novogradnjah jo bo mogoče skleniti šele, ko bo več kot polovica etažnih lastnikov po solastniških deležih končnih kupcev glede na določbe Zakon o varstvu kupcev stanovanj in enostanovanjskih stavb (ne bo mogoče s prevlado  investitorja, kot večinskega lastnika določiti pogodbe o medsebojnih razmerjih).

 

Iskalnik