Spomnimo, da je EK julija 2019 v pismu Slovenijo opozorila na možnost potencialne začasne zaustavitve plačil za Operativni program za izvajanje evropske kohezijske politike 2014–2020 (OP 2014–2020,) v kolikor ne odpravi pomanjkljivosti v informacijskem sistemu e-MA, ki jih je v reviziji sistema izvajanja evropske kohezijske politike aprila 2018 ugotovil revizijski organ - Urad RS za nadzor proračuna (UNP). Do konca junija 2019 je SVRK skupaj z ministrstvi in zunanjim izvajalcem že odpravila pomanjkljivosti v informacijskem sistemu in v celoti izpolnila večino priporočil. UNP je Evropsko komisijo septembra 2019 seznanil z zaključnim poročilom ponovne revizije, v katerem je ugotovil, da so bile izvedene pomembne izboljšave na informacijskim sistemu in ocenil, da pogoji za začasno ustavitev plačil niso več izpolnjeni, čemur je danes pritrdila tudi Evropska komisija.

Ministrica in komisarka sta se v pogovorih osredotočili tudi na ukrepe, ki jih Slovenija izvaja za pospešitev črpanja evropskih kohezijskih sredstev iz Evropskega socialnega sklada (ESS), Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) in Kohezijskega sklada (KS). »V javne razpise, projekte in programe je bilo do konca preteklega leta usmerjenih že za 2,65 milijarde evrov, kar je 86 odstotkov razpoložljivih sredstev (EU del) v obdobju 2014–2020, v Bruselj pa smo posredovali za preko milijarde evrov zahtevkov za plačilo oziroma 34 odstotkov razpoložljivih sredstev. Res je, da lahko Slovenija razpoložljiva sredstva v višini 3,068 milijarde evra iz naslova OP 2014–2020 koristi do vključno leta 2023, a je treba še bolj pospešiti izvajanje projektov na terenu. Namreč, na EK lahko posredujemo zgolj zahtevke za plačila za že izvedene projektne aktivnosti«, je izpostavila ministrica.

Ministrica je izrazila zadovoljstvo nad nedavno informacijo, da je Slovenija do konca leta 2019  iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov (ESS, ESRR, KS, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja, Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo) prejela za 40 odstotkov razpoložljivih sredstev obdobja 2014–2020, kar je nad povprečjem EU (39 odstotkov). »To dokazuje, da smo na pravi poti do začrtanih ciljev«, je dodala.

Ministrica in komisarka sta se v pogovorih osredotočili tudi na pripravo na novo programsko obdobje 2021–2027. Slovenija se v pogajanjih za večletni finančni okvir zavzema za močno kohezijsko politiko. Dotaknili sta se tudi Sklada za pravičen prehod v nizkoogljično družbo.

Ob robu srečanja s komisarko se je ministrica dr. Mlinar danes sestala z vodjo Stalnega predstavništva Republike Slovenije pri Evropski uniji Iztokom Jarcem, veleposlanikom Republike Slovenije v Kraljevini Belgiji dr. Radom Genoriem in slovenskimi poslanci v Evropskem parlamentu. Včeraj pa se je srečala tudi s komisarjem, pristojnim za krizno upravljanje, Janezom Lenarčičem. Pogovore, ki jih je opravila v središču evropskih institucij, je ministrica označila za zelo pomembne: »Krepitev povezovanja s predstavniki evropskih institucij, slovenskimi predstavniki v Bruslju in Sloveniji je izrednega pomena. V Službi Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko si bomo še naprej prizadevali za nadaljevanje dialoga in utrjevanje odnosov.«