Naša država, ki bo laskavi naslov Evropske gastronomske regije nosila v letu 2021, bo to storila kot prva in edina država, kajti doslej so bile nosilke tega naslova regije v posameznih državah znotraj EU. Govorci na strokovnem posvetu so bi bili enotni, da bo to, skupaj s predsedovanjem Slovenije EU, izjemna priložnost za razvoj in promocijo trajnostnega gastronomskega turizma in gastronomske ponudbe. Slovenija se bo svetu predstavila kot edinstvena turistična destinacija, ki je ne krasijo zgolj naravne lepote njene pokrajine, ampak tudi izjemno bogata, raznovrstna in okusna kulinarična oziroma gastronomska dediščina, ki drži korak z globalnimi kulinaričnimi trendi. V tem pogledu bodo pomembno vlogo odigrali tudi pridelovalci hrane oziroma sestavin, kar pomeni, da so kmetje oz. kmetijski sektor pri tovrstni promociji naše države izjemno pomembni.

Uvodoma je generalni direktor Direktorata za hrano in ribištvo na MKGP Bojan Pahor povedal, da je hrana, ki jo uživamo živilo in kot takšna neobhodna za naš obstoj. V tej zgodbi je kmetijstvo pomemben del rešitve in ne problema, kot menijo nekateri, saj se evropsko in z njim slovensko kmetijstvo vse bolj obračata v smeri ekološke oz. trajnostne pridelave hrane. Z vidika promocije naše države kot gastronomske regije tako v tujini že potekajo določene aktivnosti, je omenil Pahor, in pri tem izpostavil prisotnost MKGP na aktualnem 85. berlinskem sejmu »Zeleni teden«. Na berlinskem razstavnem prostoru MKGP obiskovalcem ponuja značilne slovenske jedi, vino, pivo in druge pijače. Promocija naše države v Berlinu poteka predvsem s poudarkom na vinu iz avtohtonih slovenskih sort grozdja ter predstavitvi vseh treh vinorodnih dežel, je še povedal Pahor.

Slovenijo poleg treh vinorodnih dežel sestavlja tudi 24 gastronomskih pokrajin, vsaka s svojo unikatno kulinarično identiteto ter izročilom. Koncept promocije skozi gastronomske regije je projekt, ki po besedah prof. dr. Aleša Gačnika poteka že od leta 2006 in je odličen primer dobre prakse gastronomske promocije skozi oblikovanje zgodb, čigar avtorji so seveda slovenski vrhunski kuharski mojstri in vinarji, kot sta Ana Roš in Aleš Kristančič. Njihov trud odražajo številni laskavi naslovi in nagrade za njihovo delo ter ne nazadnje tudi dolgo pričakovani prihod Michelinovega vodnika na slovenska tla. Podobno dobro prakso bi bilo v okviru promocije Slovenije kot vrhunske gastronomske in turistične destinacije v prihodnje in ob začetku leta 2021 smiselno prenesti tudi na področje kmetijstva oziroma pridelovalcev hrane.

Sodelujoči so z vidika pridelave hrane izpostavili zlasti ekološko pridelavo, ki je v vzponu tudi pri nas, v evropskem prostoru pa predstavlja nesporen trend. MKGP v tem oziru izvaja aktivno politiko spodbujanja trajnostne in sonaravne pridelave ekološke hrane oziroma sestavin, kajti vrhunski jedilniki slovenskih kuharskih zvezd postanejo prave mojstrovine šele ob uporabi lokalno pridelanih, sezonskih, ekoloških sestavin. Ekološka hrana je namreč bogatejša z mikrohranili, je brez umetnih barvil in dodatkov, je sezonska, nima hidrogeniziranih maščob, skratka vse, zaradi česar po njej posega vse več potrošnikov ter turistov, ki prihajajo v našo državo.

Ravno povezava med zdravo, lokalno in ekološko pridelano hrano ter turizmom je bila ena od pomembnih rdečih niti 1. Regijske konference »Slovensko kmetijstvo in gastronomija« 2020, ki jo je spremljala mini borza ekoloških pridelkov lokalnih pridelovalcev, kjer so lahko obiskovalci in udeleženci konference tudi degustirali najrazličnejše dobrote. Konferenco je na zgoraj omenjene teme sklenila okrogla miza, ki jo je povezoval vodja projekta SERG 2021 na MKGP Marjan Cukrov.