Skoči do osrednje vsebine

Minister Zajc se je zahvalil Andreju Gorupu za preprečitev večje okoljske nesreče v Jadranskem morju

  • Ministrstvo za okolje in prostor
Minister za okolje in prostor Simon Zajc je podelil zahvalo Andreju Gorupu, pilotu družbe Piloti Koper za izjemno požrtvovalnost za varovanje okolja. Minister Zajc je v svoji zahvali poudaril, da je bilo preteklo leto glede nesreč zelo intenzivno. Poleg številnih požarov, kjer so goreli odpadki, smo imeli tudi skoraj tri okoljsko zelo nevarne nesreče. Skoraj tri zato, ker na koncu na srečo pri nobeni do obsežne okoljske škode ni prišlo. Do tretje nesreče pa bi skoraj prišlo, a po zaslugi Andreja Gorupa, ki je reagiral brez oklevanja, je bila ta nesreča preprečena.

Minister je povedal, da se je pri požaru v tovarni Fragmat izkazalo, da sistem pri tovrstnih požarih deluje zelo dobro. Od hitrega posredovanja, do dobrega obveščanja prebivalcev in do odličnega sodelovanja med posameznimi službami, vse je delovalo kot mora. »Tudi po požaru so bile aktivnosti intenzivne, saj smo morali poskrbeti, da ne bi slučajno požarna voda prišla do vodnega zajetja Malni. To nam je uspelo. Še en vodni vir je bil ogrožen ob iztirjenju vlaka v Dolu pri Hrastovljah. Tudi tam so morale vse službe delovati zelo usklajeno, iskati je bilo treba tudi povsem nove rešitve, saj takšne nesreče na takšnem terenu še nismo imeli. Ves čas smo se bali za vodni vir, ki se uporablja za obalni vodovod, zdaj kaže, da kerozin do tja ne more priti«.

Ob tej priložnosti je minister Zajc izpostavil še delo MOP v preteklem letu in izpostavil sprejetje Stanovanjskega zakona kot glavno prioriteto MOP v letu 2020. Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) si je ob nastopu mandata ministra Simona Zajca zadalo tri cilje: samooskrba na področju odpadkov, dostopnost in varnost čiste pitne vode ter naslavljanje nevarnosti podnebnih sprememb.

Na področju odpadkov je MOP na podlagi interventnega zakona odstranil že več kot 12.000 ton odpadne embalaže, pred koncem leta pa se je ponovno aktiviral zakon, ker se na določenih lokacijah embalaža in sveče spet kopičijo. »Jasno je, da smo preveč odvisni od tujine, zato moramo za učinkovit sistem samooskrbe razmisliti tudi o termični obdelavi. S petimi slovenskimi občinami je MOP lani novembra začel pogovore za postavitev novega objekta za termično obdelavo odpadkov«. Minister Zajc je ob tem izpostavil, da so pogoji glede tega strinjanje lokalne skupnosti, uporaba najboljše tehnologije in upoštevanje najsodobnejših okoljskih standardov.

Po poletni nesreči vlaka v Dolu pri Hrastovljah se je pokazalo, kako ranljiv je lahko obstoječi sistem slovenske vodooskrbe. Slovenska Istra je še posebej izpostavljena, zato so se takoj po nesreči z lokalnimi skupnostmi začeli pogovori o novem vodnem viru za Istro, o čemer se pristojni niso uspeli dogovoriti v zadnjih 60-ih letih. Do konca leta bo delovna skupina, ki jo vodi organ v sestavi MOP Direkcija RS za vode, v njej pa so tudi predstavniki  občin,  predstavila rešitev.

V javno obravnavo je bil posredovan prvi Zakon o podnebni politiki Slovenije. Ta uzakonja cilj, da moramo v 30-ih letih postati ogljično nevtralna družba. Za dosego tega cilja bo potrebno široko politično in družbeno soglasje. »Prvi preizkus politične volje bo ob potrjevanju podnebnega zakona v parlamentu. Takrat se bo jasno pokazalo, kdo v Sloveniji zares misli zeleno in kdo se želi v zeleno zgolj obarvati«. V začetku tega leta je bila sprejeta uredba, s katero je MOP zagotovil,  da bodo občine v Triglavskem narodnem parku prvič po uveljavitvi zakona o TNP leta 2010, dobile denar za boljši razvoj javnih in komunalnih storitev in infrastrukture. Iz postavke MOP bo za sofinanciranje takih projektov na voljo milijon evrov na leto.

Glavna prioriteta MOP v tem letu je sprejetje novega stanovanjskega zakona, ki bo odgovor na omejen dostop do primernih stanovanj, s katerim se trenutno soočamo v Sloveniji. Z uvedbo stroškovne najemnine, prilagoditvijo sistema subvencioniranja najemnin, vzpostavitvijo javne najemne službe ter drugimi ukrepi bo MOP z novim zakonom vzpostavil pogoje za povečanje fonda javnih najemnih stanovanj. Sledi se cilju, da se do leta 2027 fond javnih stanovanj poveča za 10.000 enot, s čimer bomo zadostili akutnim potrebam po najemnih stanovanjih, hkrati pa uravnotežili razmere na najemniškem trgu, kjer trenutno zaradi velikega povpraševanja in premajhne ponudbe vladajo previsoke najemnine. Stanovanjski sklad RS že izvaja projekte za izgradnjo 500 stanovanj v Novem Brdu (Ljubljana) in 400 stanovanj v Mariboru (Pod Pekrsko gorco) ter 110 enot stanovanjske skupnosti za mlade na Gerbičevi v Ljubljani. Ob tem je bila opravljena dokapitalizacija sklada za prevzem treh zemljišč DUTB, na katerih bo sklad v Ljubljani, Novem mestu in Novi Gorici zgradil približno 615 stanovanj, v letih 2020 in 2021 pa sledi še prenos drugega paketa zemljišč DUTB s potencialom za izgradnjo okoli 1350 stanovanj.