Gospodarska rast na Kitajskem se sicer upočasnjuje, vendar gre kljub upočasnitvi za eno največjih gospodarskih rasti na svetu. Napovedi gospodarske rasti za leti 2019 in 2020 trenutno znašata 6,3% in 6,1%. Inflacija bo ostala nizka, kot doslej, na ravni cca. 2%. Kitajska trgovina predstavlja 11% vse globalne trgovine.  Za primerjavo, če bi gospodarska rast na Kitajskem znašala 5% na leto, bi to pomenilo BDP Avstralije. Evropska unija je največji kitajski trgovinski partner z blagovno menjavo več kot 600 milijard EUR (od tega približno 30% z Nemčijo). Kitajska je drugi najpomembnejši trgovinski partner EU.

Digitalizacija

Kadar govorimo o Kitajski ne moremo mimo digitalizacije, ki prinaša priložnost za preskok, ki so jo kitajska podjetja in oblikovalci politik hitro izkoristili. Kitajska je postala vodilna v svetu na področju e-trgovine in spletnih plačil. Na Kitajskem je bilo leta 2019 850 milijonov uporabnikov pametnih telefonov, 85% vseh on-line nakupov je opravljenih preko telefona, 90% vseh dobav on-line naročil je opravljenih preko platform (od tega 56% preko ene platforme Tmall).

Kitajska je 1. 11. 2019 zagnala največje svetovno omrežje 5G. Trije državni telekomunikacijski operaterji China Mobile, China Telecom in China Unicom so začeli izvajati storitve z brezžično tehnologijo naslednje generacije. Komercialne storitve 5G so za zdaj na voljo v 50 mestih, vključno s Pekingom, Šanghajem, Guangzhouom in Shenzhenom. V Šanghaju je bilo aktiviranih skoraj 12.000 baznih postaj. Analitiki napovedujejo, da bo do leta 2020 imela Kitajska 110 milijonov uporabnikov 5G - dobrih 7% prebivalstva države. Za primerjavo: Južna Koreja je zagnala omrežje 5G aprila letos, približno 3% uporabnikov interneta v državi pa se je na storitev naročilo.

Trgovinska vojna z ZDA

Trgovinska vojna se je začela 6. julija 2018, ko so ZDA uvedle prve tarife za 818 uvoženih kitajskih izdelkov v vrednosti 34 milijard ameriških dolarjev. Kitajska je sprejela povračilne ukrepe. Trenutno stanje: uvedba tarif za kitajske izdelke v višini  550 milijard dolarjev in tarif za ameriške izdelke v višini 185 milijard dolarjev. 13. 12. 2019 so mediji objavili, da je Washington pripravljen umakniti nekatere tarife, če Kitajska kupi več ameriških kmetijskih izdelkov.

Turizem

Število odhodov kitajskih turistov v tujino se je od leta 2014 znatno povečalo. V letu 2014 so beležili 116 milijonov potovanj izven Kitajske, v letu 2018 pa že 162 milijonov, kar je 40% povečanje. 95% potovanj naj bi bilo turističnih. Po neuradnih podatkih ima potni list cca. 110 milijonov Kitajcev.

V letu 2018 je bilo v Sloveniji 87.171 kitajskih turistov, ustvarili so 136.440 nočitev, po prihodih predstavljajo slaba 2% turistov, ki obiščejo Slovenijo. V letu 2019 v prvi polovici leta beležimo rast obiska za 22% in nočitev za 38%.

Kitajska statistika v letu 2018 beleži 8.000 slovenskih turistov na Kitajskem.

Gospodarsko sodelovanje med Slovenijo in Kitajsko

Kitajska je najpomembnejši trgovinski partner Slovenije v Aziji in zaseda 13. mesto med najpomembnejšimi trgovinskimi partnericami RS (pred Rusko federacijo in ZDA). Trgovinska menjava znaša 1,38 milijarde EUR, od tega 1,03 milijarde uvoza in 350 milijonov izvoza. Blagovna menjava predstavlja 95%, storitvena 5%.

S Kitajske je v letu 2018 uvažalo 12.581 podjetij (prevladujejo surovine in polizdelki za farmacijo, računalniki in druga oprema ter aparati, električni stroji, minerali in kovine, tekstil in obutev), na Kitajsko pa 475 slovenskih podjetij (prevladujejo avtomobilske komponente, električna oprema za razsvetljavo in signalizacijo, legirano jeklo, plastični odpadki, kondenzatorji, elektromotorji, papir in karton ter izdelki iz gume).V letu 2018 je bilo slovenskih naložb na Kitajskem za 58 milijonov EUR in kitajskih neposrednih naložb v Sloveniji za 357 milijonov EUR. Slovenska podjetja, ki poslujejo na Kitajskem so predvsem iz avtomobilske, elektro in kemične industrije, farmacije, obutvene in tekstilne industrije, trgovine in transporta. V Sloveniji je cca. 110 podjetij s 100% kitajskim lastništvom in cca 23 podjetij z mešanim lastništvom (tudi kitajskim).

Podpora slovenske gospodarske diplomacije

Gospodarska diplomacija in delo, ki ga na tem področju opravljamo,  je pretežno usmerjeno v pomoč slovenskim podjetjem. Stremimo k temu, da podjetja pridejo do uporabnih poslovnih informacij in posledično temu poslovnih priložnosti. 

Če razmišljate o vstopu na kitajski trg je dobro vedeti, da je trg sicer velik vendar izredno zahteven. Poslovni običaji so drugačni kot na evropskem trgu, tudi cena za vstop na trg je višja. Za uvoz nekaterih, predvsem prehrambenih izdelkov, veljajo omejitve, kot so meddržavni protokoli, pregled in registracija podjetij. Ti postopki so zamudni in lahko tudi zelo dragi.

• Prvo informacijo najdete v Market Access Database (https://madb.europa.eu/madb/datasetPreviewFormATpubli.htm?datacat_id=AT&from=publi).
• Koristne informacije in pomoč lahko dobite tudi na EU SME Centru, ki je projekt EU za pomoč srednjim in malim podjetjem pri vstopu ali poslovanju na kitajskem trgu (https://www.eusmecentre.org.cn/).
• V okviru evropske gospodarske zbornice je na kitajskem vzpostavljen tudi projekt za pomoč srednjim in malim podjetjem na področju zaščite intelektualnih pravic (https://www.china-iprhelpdesk.eu/).

Pozornost svetujemo tudi pri nakupih izdelkov, opreme ali strojev od kitajskih proizvajalcev. Pred nakupom se prepričajte, da je vaš partner zanesljiv in da boste dobili, kar ste naročili, saj boste morali naročeno plačati vnaprej.

Vedno se lahko obrnete tudi na nas.

Tea Pirih, ekonomska svetovalka na Veleposlaništvu RS v Pekingu

Konzulat Republike Slovenije v Šanghaju

Že od svoje ustanovitve pred desetimi leti in že prej kot Gospodarska pisarna agencije za promocijo tujih investicij JAPTI, je konzulat osnovni poudarek dajal predvsem promociji Slovenije in njenega gospodarstva ter sodelovanju s slovenskimi in kitajskimi podjetji in poslovneži.

Konzularno področje pokriva eno največjih in najuspešnejših svetovnih gospodarskih regij – industrijski bazen delte reke Jangce, z njenim centrom ter najbolj razvitim gospodarskim središčem na Kitajskem, mestom Šanghaj.

Strateški položaj regije in gospodarski potencial, ki ga ponuja sta glavna razloga, da delta reke Jangce še danes pritegne največ tujih investitorjev in poslovnežev, med katerimi je tudi kar nekaj slovenskih podjetij. V Šanghaju in treh okoliških provincah (Jiangsu, Zhenjiang in Anhui) se nahaja velika večina slovenskih investicij ter poslovnežev.

Predvsem v trikotniku med mesti Šanghaj, Hangzhou in Nanjing je tudi največ novih slovenskih projektov, katerih skupna značilnost je prenos visokih tehnologij, ki so plod slovenskega znanja in skupni projekti s kitajskimi partnerji. Konzulat bo tudi v naslednjem letu posebno pozornost namenjal tem projektom, ki so eden najučinkovitejših načinov za krepitev gospodarskih odnosov med državama.

Velikost gospodarstva, dokajšnja nepreglednost poslovnega okolja in omejeni viri s katerimi razpolaga konzulat onemogočajo posredovanje konkretnih informacij, ki bi same od sebe zagotavljale uspeh poslovanja oz. iskanje kredibilnih poslovnih priložnosti. Pomembno je, da se podjetja skupaj s konzulatom aktivnosti lotijo resno, predvsem kar se tiče zagotavljanja potrebnih začetnih informacij, strokovnega kadra in sredstev. Potrebno se je pripraviti na včasih kar dolgotrajen in zapleten boj za uresničevanje načrtovanih korakov ter doseganje končnih ciljev.

Le strokovnost, vztrajnost in usklajeno delovanje na tako velikem trgu lahko prinesejo pričakovane rezultate, zato vabimo vse, ki jih zanima poslovanje s področjem, pod pristojnostjo konzulata, da se nam oglasijo!

Miloš Prislan, vodja Konzulata RS v Šanghaju