Predlog Zakona o vodah  

Vlada je določila besedilo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah in predlaga, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku.

S predlaganim zakonom se dopolnjuje in spreminja določba Sklada za vode, in sicer z vidika namena porabe sredstev tega sklada. Predlagana sprememba omogoča jasnejšo opredelitev, kaj je v zvezi z vodno infrastrukturo mogoče financirati iz Sklada za vode. Predlog zakona omogoča tudi financiranje izvedbe izrednih ukrepov v času povečane stopnje ogroženosti zaradi škodljivega delovanja voda in izrednih ukrepov po naravni nesreči, in sicer s ciljem odvrnitve neposredne nevarnosti za življenje ali zdravje ljudi ali premoženja. Trenutni sistem financiranja interventnih del oziroma izrednih ukrepov namreč ne omogoča takojšnje zadostne izvedbe potrebnih del za odvrnitev neposredne nevarnosti za življenje ali zdravje ljudi ali premoženja.

Dodana je tudi možnost sofinanciranja občinskih projektov novogradnje ali rekonstrukcije sistemov za oskrbo s pitno vodo za zagotovitev javne oskrbe s pitno vodo, ki jih ni mogoče sofinancirati iz sredstev Evropske unije, odkupa obstoječih zasebnih vodovodov s strani občin zaradi zagotovitve javne oskrbe s pitno vodo in občinskih projektov novogradnje ali rekonstrukcije javne kanalizacije v aglomeracijah s skupno obremenitvijo, manjšo od 2.000 PE, če jih ni mogoče sofinancirati iz sredstev Evropske unije. Gre za posebno ureditev na podlagi predlaganega zakona, katere namen je zagotoviti pomoč pri doseganju ciljev dobrega stanja voda oziroma ustrezne oskrbe s pitno vodo na področju izvajanja obveznih občinskih javnih služb varstva okolja, in sicer oskrbe s pitno vodo ter odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode.

Resolucija o Nacionalnem programu varstva okolja za obdobje 2020–2030

Vlada je določila besedilo predloga Resolucije o Nacionalnem programu varstva okolja za obdobje 2020–2030 (NPVO 2020-2030). Resolucija vsebuje dolgoročne cilje, usmeritve in naloge na področju varstva okolja, ohranjanja narave in upravljanja z vodami in celovito obravnava vse dele okolja. Resolucija zlasti, in sicer na podlagi ocene stanja vseh delov okolja, določa cilje in ukrepe za doseganje ciljev. Kakovostno okolje in hranjena narava sta vrednosti slovenske družbe in stopata v ospredje slovenskih razvojnih ciljev. NPVO 2020-2013 je izdelan z namenom, da se z njim zaradi doseganja okoljske vizije »Ohranjena narava in zdravo okolje v Sloveniji in zunaj nje omogočata kakovostno življenje kakovostno življenje sedanjim in prihodnjim generacijam« opredelijo usmeritve, cilji, naloge in ukrepi deležnikov varstva okolja.

Za uresničevanje okoljske vizije je  nujna sistemska sprememba razvojnega modela, in sicer umestitev temeljnih družbenih sistemov v meje ekosistemov.  Trajnostni razvoj naj se uresničuje prek gospodarskega, družbenega in okoljskega razvoja, ki ustvarja pogoje in priložnosti za zdajšnje in prihodnje rodove, pri čemer stanje ekosistemov in njihova sposobnost opravljanja ekosistemskih storitev družbi določata možnosti njenega razvoja.

V Sloveniji lahko govorimo o dobrem stanju večine sestavin okolja, predvsem se je v zadnjih desetletjih izboljšala kakovost voda in zraka, bolje ravnamo z odpadki, bolj se zavedamo pomena ohranjene biotske raznovrstnosti in naravnih vrednot. K temu je prispevala sistematična politika varstva okolja, ki je na podlagi rezultatov spremljanja stanja okolja in z upoštevanjem prepoznanih izzivov varstva okolja že v preteklosti bila določena z Nacionalnim programom varstva okolja (NPVO 1999) in Nacionalnim programom varstva okolja 2005-2012 (NPVO 2005-2012).

Prihodnji okoljski izzivi Slovenije, povezani s tradicionalnim pojmovanjem varstva okolja, so predvsem čezmerno onesnažena območja zaradi preteklih dejavnosti, vsakoletno kratkotrajno in lokacijsko omejeno poslabšanje kakovosti zraka, ravnanje z odpadki, skrb za ohranjanje biotske raznovrstnosti in naravnih vrednot ter obvladovanje  podnebnih sprememb in prilagajanje nanje.

Za izvajanje NPVO 2020-2030 in za doseganje okoljske in trajnostne odličnosti bodo ključni:

– razumevanje in ozaveščenost prepleta varstva okolja z družbenimi in gospodarskimi procesi ter zasuk k ekosistemskemu razvojnemu modelu s trajnostno proizvodnjo in potrošnjo,

– sistemski pristop in okoljska skladnost delovanja vseh sektorjev družbe ter vključenost  okoljskih vsebin v politike drugih sektorjev, predvsem v razvojno in prostorsko načrtovanje,

– podpora ukrepov drugih politik, predvsem politik ključnih sistemov kot so mobilnostni, energetski, prehranski in bivanjski, kar bo doseženo z njihovim razogljičenjem, povečanjem njihove učinkovitosti pri rabi virov in prilagoditvijo občutljivosti in mejam zmogljivosti ekosistemov,

– ustrezni in zadostni finančni ter človeški viri, pri čemer je največja potreba po dodatnih virih izkazana na področju ohranjanja narave in sanacije v preteklosti čezmerno onesnaženih območij.

Uredba o območjih omejene rabe prostora zaradi jedrskega objekta in o pogojih gradnje objektov na teh območjih

Vlada je izdala Uredbo o območjih omejene rabe prostora zaradi jedrskega objekta in o pogojih gradnje objektov na teh območjih. Cilj uredbe je zagotoviti njeno usklajenost z drugo zakonodajo na področju gradenj in posegov v prostor ter hkrati zagotoviti izvajanje ukrepov sevalne in jedrske varnosti, ki omejujejo rabo prostora v bližini jedrskega objekta. Z omejeno rabo prostora se zmanjša možnost nastanka industrijske ali druge nesreče zunaj jedrskega objekta, ki bi lahko imela vpliv na jedrsko varnost. Hkrati se določajo  tudi omejitve v zvezi z gostoto poselitve in zahteve v zvezi z objekti lokalne infrastrukture zaradi zmanjšanja možnosti nastanka škode za zdravje ljudi, če bi v jedrskem objektu nastal izredni dogodek. Določbe uredbe tako temeljijo na načelu celovitosti, da država pri izdajanju predpisov, mnenj in dovoljenj ter pri odločanju v drugih upravnih zadevah, izvajanju nadzora in drugih nalog iz svoje pristojnosti zagotovi vse mogoče primerne in razumne ukrepe za preprečitev škode za zdravje ljudi ter radioaktivne kontaminacije življenjskega okolja.

Za obstoječe jedrske objekte, in sicer  jedrsko elektrarno v Krškem, raziskovalni reaktor TRIGA MARK II in Centralno skladišče radioaktivnih odpadkov v občini Dol pri Ljubljani, so območja omejene rabe ostala nespremenjena. Pogoji za gradnjo posameznih objektov so usklajeni z novo uredbo o razvrščanju objektov. Posodobljen je tudi seznam parcel okoli jedrske elektrarne Krško, na katerih je kljub splošni prepovedi gradnje stanovanjskih objektov na širšem območju nadzorovane rabe gradnja dovoljena.

DPN za prenosi plinovod R51C Kozarje–Vevče

Vlada je izdala Uredbo o državnem prostorskem načrtu za prenosni plinovod R51C Kozarje–Vevče. V državnem prostorskem načrtu so določene (opisane in ustrezno grafično prikazane) rešitve glede tehničnega, komunalnega, varnostnega, okoljevarstvenega urejanja prostora, pa tudi urbanističnega, arhitekturnega in krajinskega oblikovanja posega v prostor.

 S tem državnim prostorskim načrtom se načrtujejo naslednje prostorske ureditve:

• gradnja prenosnega plinovoda R51C (plinovod R51C) od merilne regulacijske postaje Kozarje (v nadaljnjem besedilu: MRP Kozarje) do načrtovane merilne regulacijske postaje MRP Dobrunje (MRP Dobrunje);
• razširitev obstoječe MRP Kozarje (MRP Kozarje Z);
• gradnja sekcijske zaporne postaje BS1 Ljubljana Rudnik;
• gradnja sprejemne oddajne čistilne postaje na platoju načrtovane MRP Dobrunje;
• prestavitev trase načrtovanega prenosnega plinovoda M3/1 Kalce–Vodice na območju MRP Kozarje in MRP Kozarje;
• izvedba sistema katodne zaščite;
• gradnja kabelske kanalizacije za vgradnjo optičnega kabla;
• ureditev pripadajoče in prilagoditev obstoječe prometne, energetske in komunalne infrastrukture ter omrežja elektronskih komunikacij;
• odstranitev, začasna odstranitev ali prestavitev enostavnih objektov, odstranitev rastja, krajinska ureditev ter ureditev površin po izgradnji plinovoda R51C;
• izvedba drugih ureditev, ki so nujno potrebne za gradnjo in nemoteno delovanje načrtovanih ureditev.

Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja  

Vlada je izdala Uredbo o spremembi Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (MEDO). V uredbi se zaradi nadgradnje  informacijskega sistema varstva okolja (IJSVO)  poročevalski rok iz Operativnega programa oskrbe s pitno vodo podaljša do konca leta 2021.

Uredba MEDO določa upravičene stroške, ki jih je mogoče povezati z opravljanjem storitev javne službe in so lahko vključeni v ceno storitev javne službe. Za javno službo oskrba s pitno vodo je vodarina kot del cene, ki vključuje stroške opravljanja storitev javne službe oskrbe s pitno vodo, določena v 16. členu uredbe MEDO. Med upravičene stroške vključuje tudi stroške vodnega povračila za prodano pitno vodo in za vodne izgube do dopustne ravni vodnih izgub v skladu s predpisom, ki ureja oskrbo s pitno vodo, pri čemer je prehodna določba določila rok, od katerega se stroški vodnih izgub upoštevajo v ceni vodarine le do dopustne ravni vodnih izgub v skladu s predpisom, ki ureja oskrbo s pitno vodo, do takrat pa se v celoti upoštevajo v ceni storitve.

Odlok o določitvi otroških igrišč v vrtcu Zarja – Enota Živ žav in Enota Mehurček v Mestni občini Celje za degradirano okolje

Vlada je izdala Odlok o določitvi otroškega igrišča v vrtcu Zarja – Enota Živ žav in otroškega igrišča v vrtcu Zarja – Enota Mehurček v Mestni občini Celje za degradirano okolje in o programu ukrepov za izboljšanje kakovosti tal na teh območjih. Na podlagi analiz tal na igriščih vrtcev v Mestni občini Celje in na podlagi Uredbe o merilih za ugotavljanje stopnje obremenjenosti okolja zaradi onesnaženih tal z nevarnimi snovmi so otroška igrišča razvrščena v prvo stopnjo obremenjenosti okolja zaradi onesnaženosti tal z nevarnimi snovmi. Na podlagi te ugotovitve je območje razglašeno za degradirano območje. Vrstni red sanacije tal na igriščih vrtcev je bil izbran glede na stopnjo onesnaženosti tal v posameznem vrtcu in možnost najhitrejše izvedbe sanacije, ki je med drugim pogojena z nekaterimi logističnimi težavami (možnost preselitev otrok v drugo ustanovo med izvajanjem sanacije) in arheološkimi preiskavami terena. Sanacija se je pričela izvajati v vrtcih Mavrica in Ringa raja in se bo nadaljevala v vrtcu Zarja, Enota Živ žav in Enota Mehurček.

Predvidoma do konca leta bo 2021 bo izvedena sanacija 10-ih onesnaženih vrtcev v Celju.

Odlok o preoblikovanju Vodnogospodarskega inštituta

Vlada je izdala Odlok o spremembah in dopolnitvi Odloka o preoblikovanju Vodnogospodarskega inštituta, družbe za gospodarjenje z vodami d.o.o., v javni zavod »Inštitut za vode Republike Slovenije«. Sprememba je potrebna zaradi  spremembe sedeža javnega zavoda Inštituta za vode RS. Novi sedež javnega zavoda je na  Einspielerjeva ulica 6 v Ljubljani.

Sklep o izvedbi državnega prostorskega načrtovanja za daljnovod 2 ´ 110 kV RTP Ravne–RTP Mežica

Vlada je sprejela Sklep o izvedbi državnega prostorskega načrtovanja za daljnovod 2 ´ 110 kV RTP (razdelilna transformatorska postaja) Ravne–RTP  Mežica. Državno prostorsko načrtovanje za daljnovod 2 ´ 110 kV RTP Ravne–RTP Mežica se v skladu s tem sklepom izvede kot združen postopek načrtovanja in dovoljevanja na podlagi 84. do 88. člena in 93. do 104. člena Zakona o urejanju prostora. Z izgradnjo novega daljnovoda se zagotovi zanesljiv in varen daljnovod, ki bo imel najmanjše možne vplive na okolje in na obstoječo infrastrukturo.

Prevzemanje in plačevanje obveznosti na namenskih postavkah Ministrstva za okolje in prostor preko načrtovanih pravic

Vlada Republike Slovenije je dala soglasje Ministrstvu za okolje in prostor, na nivoju skupine proračunskih uporabnikov SPU šifra 255, da prevzema in plačuje obveznosti preko načrtovanih pravic porabe v sprejetem rebalansu proračuna države za leto 2019, na namenskih proračunskih postavkah v bilanci odhodkov, in sicer največ do skupne višine 112.680.483,48 evrov. Povečala se bodo sredstva Sklada za vode in Sklada za podnebne spremembe, in sicer  zaradi povišanega priliva vanju, nekaj sredstev pa bo namenjeno tudi organoma v sestavi MOP: ARSO in GURS.  

Imenovanje in razrešitev članice nadzornega sveta Eko sklada

Vlada je imenovala Andrejo Potočnik kot predstavnico Ministrstva za okolje in prostor za članico nadzornega sveta Eko sklada, Slovenskega okoljskega javnega sklada, in sicer z dnem 2. 1. 2020, za preostanek mandata razrešene članice,  to je do 21. 6. 2021. Vlada je s tega mesta namreč razrešila mag. Tanjo Bolte, ki je z dnem 1. 1. 2020 podala odstopno izjavo.

Odgovor na tožbo 

Vlada je določila besedilo odgovora na tožbo tožeče stranke A-COSMOS trgovina in proizvodnja, d.d. zoper sklep vlade z dne 3. 10. 2019.  Vlada z dne 3. 10. 2019 izdala sklep, s katerim je bila zavržena vloga tožeče stranke A-COSMOS d.d. za razveljavitev odločbe Ministrstva za okolje in prostor z dne 21. 6. 2019 po nadzorstveni pravici. Vloga je bila zavržena zato, ker ni bilo predloženo posebno pooblastilo, da lahko pooblaščenec vloži izredno pravno sredstvo za razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici. Zakon o splošnem upravnem postopku namreč za zastopanje po odvetniku za vložitev izrednih pravnih sredstev zahteva posebno pooblastilo. V tožbi tožeča stranka taki ugotoviti nasprotuje, kar pa ni utemeljeno, saj stališče vlade sloni na izrecni zakonski določbi, kar je zajeto v odgovoru na tožbo.

Štiri pogodbe o ustanovitvi služnosti v javno korist

Vlada je sklenila štiri pogodbe o ustanovitvi služnosti v javno korist, in sicer z občinami  Miren-Kostanjevica, Sevnica, Šmartno pri Litiji in eno fizično osebo na območju Občine Grosuplje.   Na podlagi 20. člena Zakona o državnem geodetskem referenčnem sistemu  (ZDGRS) se lahko zaradi zagotovitve javne koristi lastninska pravica na nepremičnini, na kateri je stabilizirana državna geodetska točka, omeji s služnostjo v javno korist. Služnost v javno korist se ustanovi na podlagi pogodbe o ustanovitvi služnosti ali z odločbo Geodetske uprave RS.

Za podpis pogodb je vlada pooblastila Tomaža Petka, generalnega direktorja Geodetske uprave RS.