Minister Zajc je na Svetu EU izrazil prepričanje, da se s problematiko divjih zveri ne spopada samo Slovenija. Minister je predlagal, da bi skupaj z državami članicami, Komisijo in tudi kmetijskimi ministri poskušali najti ustrezno rešitev za učinkovito izvajanje sistema upravljanja z zvermi v dobro ohranitve ravnovesja v naravi.

Minister je poudaril, da so v Sloveniji populacije nekaterih zveri zaradi izredno ugodnega življenjskega prostora in razpoložljive hrane v zadnjih desetletjih v nenehnem porastu, zato je del upravljanja tudi redno poseganje v populacijo. Za medveda, za katerega večja številčnost ni zaželena, za uravnavanje številčnosti Slovenija nima druge možnosti kot omejen in nadzorovan odstrel, ki se izvaja na podlagi rednega monitoringa, da s posegom ne bi ogrozili ugodnega stanja ohranjenosti. Odstrel je sicer samo eden od ukrepov, vendar je absolutno nujen, da uspešno deluje celoten sistem upravljanja z medvedom, je poudaril minister.

Minister je izpostavil, da je zadnja leta, zlasti pa letos, prišlo do številnih konfliktnih primerov in napadov volka ter medveda in njunega vstopanja v naseljena območja, kar je rezultiralo v protestih za obsežen odstrel obeh.

Minister je poudaril, da Slovenija na nacionalni ravni izvaja vse ukrepe upravljanja s populacijama, a neljubih dogodkov ni uspela preprečiti.

»Slovenija razume, da je poseganje v populacije strogo zavarovanih vrst dovoljeno le izjemoma in se zaveda, da gre tudi nov predlog smernic, ki jih pripravlja Komisija v to smer, a Slovenija meni, da se zdaj odpira vprašanje ocene, ali in do katere mere mora biti neka vrsta še strogo zavarovana, če se trend populacije njenega dobrega stanja neprenehoma dviga« Minister je tako dejal, da v trenutni ureditvi pogreša tudi več svobode pri poseganju v populacijo, da bi se lahko država tekoče odzivala na specifične situacije upravljanja z zvermi.

Minister je izrazil še mnenje, da je morda zdaj pravi trenutek, da se ta problem ustrezno odrazi v smernicah, ki jih pripravlja Komisija, ali pa se preuči še druge možnosti, ki jih tudi ponuja Habitatna direktiva.

Ministri EU za okolje so na rednem zimskem zasedanju v Bruslju in prvem v okviru nove Komisije sicer največ pozornosti namenili podnebni in okoljski politiki glede doseganja podnebne nevtralnosti do leta 2050 kot to določa Zeleni dogovor. Pa tudi o globalnem okviru biotske raznovrstnosti po letu 2020, pri čemer je minister Zajc izpostavil pomen okrepitve solidarnostni in sorazmernosti delitve bremen na ravni EU v smislu izdatnejše pomoči državam z veliko biotsko raznovrstnostjo in deležem Nature 2000.