Skoči do osrednje vsebine

Končan celovit nadzor obremenitev na območju belokranjskega in postojnskega krasa, ki predstavljajo tveganje za življenje človeške ribice

Inšpektorat RS za okolje prostor je zaključil akcijo nadzorov na območju belokranjskega in postojnskega krasa, ki je habitat človeške ribice. Namen akcije je bilo ugotoviti, ali pri komunalnih in industrijskih čistilnih napravah, ter zavezancih, ki predelujejo biološko razgradljive odpadke, torej kompostarnah in bioplinarnah, živilsko predelovalnih podjetjih ter IED farmah, prihaja do prekomernih obremenitev okolja, ki ogrožajo habitat človeške ribice.

Strokovnjaki ocenjujejo, da človeško ribico ogroža prekomerno onesnaževanje podzemnih voda zlasti z nitrati pa tudi težkimi kovinami, hormoni, zdravili in drugimi onesnaževali, zato je Ministrstvo za okolje in prostor predlagalo izvedbo poostrenega nadzora potencialnih virov nitratov na območju habitata človeške ribice.

Nadzor je bil usmerjen predvsem na ravnanja s kompostom in digestatom ter odvajanje odpadnih voda. Izveden je bil v štirih kompostarnah in eni bioplinarni, šestih perutninskih in dveh prašičjih farmah, petih komunalnih čistilnih napravah od katerih sta dve manjši, z zmogljivostjo 2000 populacijskih enot, v letu 2017, kot kažejo monitoringi emisij v vode, prekomerno obremenjevali okolje in štirih živilsko predelovalnih podjetjih, ki predstavljajo vir obremenitve z nitrati, in sicer v dveh pršutarnah, eni klavnici in enem mlečno predelovalnem podjetju.

Nadzor pomembnejši zavezancev, na območju krasa je pokazal da je področje ravnanja z odpadnimi vodami, tako pri komunalnih, kot industrijskih čistilnih napravah dobro obvladano. Ugotavljamo, da se stopnja skladnosti zavezancev, na tem področju z leti izboljšuje, kar povezujemo tudi z rednim sistemskim pristopom ARSO in IRSOP pri kontroli in nadzoru ravnanja z odpadnimi vodami. V večini primerov, so nepravilnosti na tem področju, že nagovorjene z ustreznimi ukrepi za preprečevanje čezmernega obremenjevanja s strani zavezancev. Občasno se še odkrijejo zavezanci, ki odvajajo industrijske odpadne vode brez okoljevarstvenega dovoljenja. Odkrivanje takšnih zavezancev, predstavlja posebno težavo. Manjše zaznane kršitve pri industrijskih zavezancih so se nanašale na vodenje obratovalnega dnevnika, poslovnika čistilne naprave in evidenco o nastajanju odpadkov ter ravnanju z njimi. Ugotovljeni so bile tudi nepravilnosti v zvezi z rabo vode npr. raba brez vodnega dovoljenja za rabo vode iz vodovodnega omrežja za tehnološki namen, zmanjšati rabo vode z uporabo čistilnih postopkov varčnih z vodo, kakor je visokotlačno pranje, z večkratno uporabo čistilnih posod, z zaprtim krogotokom pralno-dezinfekcijskih sredstev za pranje in prednostno uporabo suhega čiščenja surovin.

Tudi v nadzoru farm ni bilo ugotovljenih večjih nepravilnosti. Manjše kršitve, za katere so inšpektorji v treh primerih izdali opozorila so se nanašale na zagotovitev, da bo sestavni pogodbe o prevzemu gnoja tudi določilo, iz katerega bo izhajalo, da odjemalec gnoja s slednjim ravna in ga skladišči v skladu z Uredbo o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov. Poleg tega so inšpektorji ukrepali tudi v zvezi z zahtevami, ki nimajo neposredne povezave z onesnaževanjem voda in sicer na področjih hrupa, emisij v zrak in kurilne naprave.

Nadzor kompostarn in bioplinarne pa je pokazal, da skladnost zavezancev še ni zadovoljiva. Zlasti je zaskrbljujoči so bili rezultati kontrolnih monitoringov, ki so v dveh primerih pokazali, da kompost oz. digestat ne dosegata ustrezne kakovosti. IRSOP bo, v okviru razpoložljivih virov, zato tudi v prihodnosti občasno preverjal kakovost komposta in digestata v teh napravah.

Poleg tega bo pri odlagališčih, ki kompost uporabljajo za rekultivacijo in katerih nadzor ni bil vključen v letošnjo akcijo nadzora, v prihodnjih rednih nadzorih preveril tudi, da ne prihaja do čezmernega obremenjevanja s hranili in drugimi onesnaževali zaradi nepravilne uporabe komposta.

Na podlagi izvedene akcije, lahko zaključimo, da je ravnanje z odpadnimi vodami dobro obvladano. Enako lahko zaključimo za farme, pri čemer je potrebno pojasniti, da ION nadzira le zahteve okoljevarstvenih dovoljenj, sama uporabo gnojevke in gnoja, skladiščenje ipd. pa nadzira kmetijska inšpekcija.

Najmanj smo lahko zadovoljni s skladnostjo kompostarn in bioplinarn, zaradi česar bo potrebno tudi v prihodnje vršiti nadzor, zlasti nad analizami kakovosti komposta in digestata.

Iskalnik