Skoči do osrednje vsebine

Slovenija kot prva država v EU zagnala nacionalno testno blockchain infrastrukturo in vzpostavila Slovensko blockchain partnerstvo

Slovenija je kot prva država v EU zagnala nacionalno testno blockchain infrastrukturo SI-Chain, ki bo omogočala testiranje obstoječih in novih blockchain aplikacij za javni in zasebni sektor. Slovenija je namreč postala prva v EU, ki blockchain infrastrukturo testira na državni ravni, kmalu po tem, ko je lastne sorodne načrte oktobra letos objavila Kitajska. Znotraj evropskega okvira to pomeni, da bo Slovenija aktivno sodelovala pri vsaki storitvi, ki se bo odvijala na širši evropski blockchain infrastrukturi.

Skupinska fotografija na posvetu blockchaina. | Avtor Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo

SI-Chain je razvilo inovativno tehnološko podjetje Hashnet, ki jo je z namenom testiranja in kasnejše uporabe v Sloveniji vzpostavilo s partnerskim podjetjem slovenskim telekomunikacijskim podjetjem Telemach, novembra 2019. V tej fazi tehnološka rešitev omogoča izvajanje transakcij in ustvarjanje pametnih pogodb. Hashnet tehnologija je ena od najhitrejših in energetsko učinkovitih tehnologij na globalni ravni. Tadej Slapnik, direktor Hashnet Slovenija je poudaril, da je ambicija Hashnetove tehnološke rešitve integracija tehnologije v poslovne modelepodjetij in javnih institucij z največjho hitrostjo transakcij, ki je zdaj možna na svetovni ravni.

Minister za gospodarski razvoj in tehnologoijo Zdravko Počivalšek je poudaril pomen vpliva blockchain tehnologije za gospodarski razvoj, učinkovitost, produktivnost in konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Ministrstvo je prav tako v letu 2018 objavilo razpis za Demo/Pilotne projekte, ki jih v višini 73 mio EUR, ki so bili dodeljeni projektom, ki načrtujejo uporabo tako blockchain tehnologije (65% izbranih projektov), umetne inteligence (74%) ter ostalih konvergenčnih tehnologij, kot so internet stvari, strojno učenje, velepodatki, prediktivna analitika, virtualna in obogatena resničnost, 3D ipd. Številne rešitve se oblikujejo na področjih pametnih tovarn, pametnih mest in skupnosti, mobilnosti, krožnega gospodarstva, energetske učinkovitosti, trajnostnega turizma in ostalih področjih pametne specializacije Slovenije. Na državni ravni, pa bodo omogočile oblikovanje takih zakonodajnih predlogov, ki bodo omogočili prilagajanje toge zakonodaje novim tehnologijam, zato ministrstvo v okviru novele Zakona o gospodarskih družbah tudi že uvaja institut »pametnih pogodb«, s perspektivo za ustvarjanje podlage za opredelitev pametnih pogodb in regulatornega peskovnika - testnega okolja za določena področja javnega in zasebnega sektorja.

V mednarodni javnosti je Slovenija prepoznana kot vzor sodelovanja javnega in zasebnega sektorja na področju blockchain tehnologij, kar se kaže v nedavni pridružitvi Slovenije k Skupini držav prijateljic digitalnih tehnologij, ki deluje v okviru OZN. Evropska komisija je prepoznala Slovenijo kot eno najbolj naprednih držav na področju blockchaina in umetne inteligence, zato bo prvi pilotni regijski sklad za financiranje blockchain in startup podjetij s področja umetne inteligence postavila prav v Slovenijo, v skupni vrednosti 40 milijonov evrov za Slovenijo in Hrvaško. Sklad bo bistveno prispeval k razvoju startup podjetij in projektov na področju blockchaina in umetne inteligence.

Dinamika razvoja tehnologije je danes izjemna in najhitrejša v vsej človeški zgodovini. K tej dinamiki prispevajo tako podjetja, ki razvijajo vrhunske inovativne tehnološke rešitve, kot tudi celotna družba in skupnost: zato je prav humanizacija tehnologije naslednji velik izziv, s katerim se bo moralasoočiti moderna družba, je poudaril Zoran Poznič, minister za kulturo.

Zakaj Slovenija? Po letu 2017, ko so slovenski projekti pridobili 5 % vseh globalnih investicij v blockchain projekte, Slovenija v zadnjem času beleži stabilno rast na tem področju. Množično zbiranje sredstev v s pomočjo začetne izdaje žetonov (ICO) je postal en od pomembnih virov financiranja inovativnbih projektov v razvojni fazi in eden od alternativnih načinov zbiranja sredstev za tovrstne projekte, ki sicer drugje ne bi mogli dobiti financiranja. Tako zbrana sredstva so bila drugi najpomembnejši vir financiranja slovenskih startup podjetij (49%), medtem ko je še vedno prevladujoči vir financiranja institucionalni vir (50%). Tako se je še dodatno razvila podjetniška iniciativa predvsem pri mlajši generaciji potencialnih podjetnikov v Sloveniji, poleg tega pa se je bistveno povečala vidnbost in prepoznavnost slovenskih blockchain podjetij na globalni ravni, je poudarila Nena Dokuzov, odgovorna za podorčje blockchaina na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo.

Iskalnik