Skoči do osrednje vsebine

Prihodnost upravljanja nepremičnin, graditve objektov in urejanja prostora

Državni sekretar na Ministrstvu za okolje in prostor (MOP) Aleš Prijon se je včeraj udeležil 3. konference »Programa projektov eProstor«, na kateri so predstavniki Geodetske uprave Republike Slovenije (GURS) in MOP predstavili dosedanje dosežke in nadaljnje cilje projektov eProstor. Državni sekretar je v svojem nagovoru izpostavil »Na ministrstvu želimo z eProstorom pospešiti in izboljšati procese na področju prostorskega načrtovanja, graditve objektov in upravljanja z nepremičninami. Predvsem želimo medsebojno povezati te tri glavne sisteme na področju prostora. V preteklosti se je namreč prevečkrat dogajalo, da je prav zaradi nerazumevanja in nepovezanosti sistemov prihajalo do nepotrebnih administrativnih ovir. Predvsem pa želimo omogočiti brezpapirno (zeleno) elektronsko poslovanje in zagotoviti enostavno dostopne ter kakovostne uradne podatki o nepremičninah, prostoru in graditvi.«

Program projektov eProstor, ki ga že tretje leto izvajata GURS in MOP, je dobra novica za vse, ki načrtujejo gradnjo objektov, urejanje prostora in upravljanje z nepremičninami. Kot sodobno digitalno stičišče zbirk prostorskih podatkov različnih deležnikov bo eProstor olajšal življenje vsem, ki tovrstne podatke uporabljajo: državnim organom, upravljavcem zbirk prostorskih podatkov, investitorjem, strokovnjakom, ki delujejo na področju prostorskih podatkov, in kar je najvažnejše, vsem državljanom, ki načrtujejo, gradijo ali upravljajo z nepremičninami.

»Pri ustvarjanju »enega prostora za vse« poleg GURS-a in MOP-a stoji vrsta prostorskih načrtovalcev, geodetov, nepremičninarjev, arhitektov, projektantov, državnih organov in drugih strokovnjakov, ki jih vodi isti cilj: zagotoviti večjo preglednost in učinkovitost pri urejanju prostora, graditve objektov in upravljanju nepremičnin. Ideja v ozadju eProstora in vzpostavitve sistema povezanih zbirk tovrstnih podatkov namreč je, da vsak deležnik oziroma lastnik spletne storitve v okviru programa projektov ureja svojo lastno izvirno zbirko prostorskih podatkov, jo vodi in vzdržuje ter po potrebi izdela svoje lastne storitve oziroma podatke, ki so nato združeni preko skupne državne informacijske infrastrukture in končnemu uporabniku prikazane kot neločene zbirke prostorskih podatkov,« je pojasnil Aleš Prijon.

Prostorske informacije v digitalni obliki so danes osnovni informacijski vir z dokazno družbeno, gospodarsko in okoljsko dodano vrednostjo, ki omogočajo organom javne uprave, gospodarstvu in posameznikom, da na podlagi lokacije povežejo svoje vsebine na skupnem državnem referenčnem okviru. Vsekakor je v Sloveniji na področju digitalne prostorske infrastrukture veliko narejenega na državnem nivoju, a še veliko neizkoriščenega razvojnega kapitala na lokalni ravni (v stavbnih zemljiščih). Ministrstvo oziroma država bo v tej finančni perspektivi zgradilo t.i. »državno digitalno prostorsko infrastrukturo«, kot nadaljevanje tega projekta pa v naslednji finančni perspektivi predlagamo, da se kohezijska sredstva namenijo za izgradnjo »lokalne digitalno prostorske infrastrukture« na nivoju občin. Z uvajanjem novih tehnologij, ki bi omogočile nadgradnjo obstoječe infrastrukture za prostorske informacije v večdimenzionalno ter jo povezal z regionalno in lokalno digitalno prostorsko infrastrukturo, pa bi prešli v digitalen prostor.

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Iskalnik