Skoči do osrednje vsebine

Odločitve 53. redne seje Vlade RS s področja MOP

Vlada je na 53. redni seji obravnavala pet točk s področja Ministrstva za okolje in prostor.

Sklep o določitvi povprečne letne cene toplote za 1 MJ toplote (C) za leto 2020

Vlada je sprejela Sklep o določitvi povprečne letne cene toplote za 1 MJ toplote (C) za leto 2020. Povprečna letna cena toplote za 1 MJ toplote (faktor C) za leto 2020 znaša 0,026 evra. V letu 2019 je faktor C znašal 0,022 evra.

Povprečna letna cena toplote za 1 MJ toplote, ki nastane z izgorevanjem ekstra lahkega kurilnega olja je ena izmed spremenljivk v formuli za izračun višine plačila za koncesijo za rabo termalne vode za potrebe kopališč in ogrevanja. Vrednost faktorja C se določi kot zmnožek med povprečno ceno ekstra lahkega kurilnega olja in kurilno vrednostjo ekstra lahkega kurilnega olja.

Sklep o določitvi cene za sežig komunalnih odpadkov na območju občin Savinjske regije za obdobje 2020 do 2022

Vlada je sprejela Sklep o določitvi cene za sežig komunalnih odpadkov na območju občin Savinjske regije za obdobje 2020 do 2022.

Predlog nove cene temelji na dejanskem poslovanju izvajalca javne službe, izkušnjah iz rednega obratovanja sežigalnice in na aktualnih tržnih razmerah in znaša 84,78 evra/tono, kot do sedaj. Cena temelji na predvidenem doseganju količin in sestave odpadkov, za katerih sežiganje ima izvajalec veljavno okoljevarstveno dovoljenje (30.000 ton odpadkov/leto). Predvidena količina za sežig od 2020 do 2022 je 29.400 ton. To pomeni obdelani preostanek komunalnih odpadkov in obdelan mulj iz čistilnih naprav, ki zagotavljajo načrtovano kalorično vrednost. Izračun cene upošteva upravičene stroške v višini 11,027 mio evrov in odbitne postavke, ki zmanjšujejo upravičene stroške za 3,529 mio evrov.

Predlog cene pripravi Ministrstvo za okolje in prostor v zadnjem letu tekočega triletnega obračunskega obdobja tako, da se zagotavljata učinkovito izvajanje storitev javne službe in dolgoročna stabilnost cene, pri čemer se upoštevajo: napoved rasti cen življenjskih potrebščin iz zadnjega proračunskega memoranduma; napoved sestave in količine komunalnih odpadkov iz operativnega programa ravnanja s komunalnimi odpadki; obračunski in predračunski izkaz stanja in uspeha poslovnoizidne enote, ki izvaja javno službo, za preteklo in naslednje triletno obračunsko obdobje, ki ju pripravi izvajalec javne službe in pošlje ministrstvu do 30. junija v zadnjem letu tekočega triletnega obračunskega obdobja.

Odgovor na opomin Komisije zaradi neizpolnitve obveznosti direktive o baterijah in akumulatorjih ter odpadnih baterijah in akumulatorjih

Vlada je sprejela odgovor Slovenije v predsodnem postopku na uradni opomin Evropske komisije z dne 11. 10. 2019 zaradi neizpolnitve obveznosti iz petega odstavka 12. člena in tretjega odstavka 10. člena Direktive 2006/66/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. septembra 2006 o baterijah in akumulatorjih ter odpadnih baterijah in akumulatorjih in razveljavitvi Direktive 91/157/EGS, zadnjič spremenjene z Direktivo (EU) 2018/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o spremembi direktiv 2000/53/ES o izrabljenih vozilih, 2006/66/ES o baterijah in akumulatorjih ter odpadnih baterijah in akumulatorjih ter 2012/19/EU o odpadni električni in elektronski opremi ter zaradi neizpolnitve obveznosti iz 1. in 3. člena Odločbe Komisije 2005/293/ES z dne 1. aprila 2005 o določitvi podrobnih pravil za spremljanje ciljev za ponovno uporabo/predelavo in ponovno uporabo/recikliranje iz Direktive 2000/53/ES Evropskega parlamenta in Sveta o izrabljenih vozilih (kršitev št. 2019/2269).

Vlada v odgovoru med drugim navaja, da je Slovenija obveznost pošiljanja poročila o stopnji zbiranja odpadnih baterij in akumulatorjev za leto 2017 Komisiji izpolnila, obveznost navedbe v tem poročilu, kako so bili pridobljeni podatki, potrebni za izračun stopnje zbiranja, pa naknadno sporočila preko portala EDAMIS dne 5. 11. 2019.

Obveznosti poročanja o stopnji recikliranja za leto 2017 še ni izpolnila zaradi ugotovljenih pomanjkljivih podatkov v oddanih poročilih zavezancev. Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) je zato za izpolnitev poročevalske obveznosti opravilo določene dodatne aktivnosti in zavezance pozvalo k dodatnemu pojasnjevanju in dopolnitvi podatkov.

Za izpolnitev poročevalske obveznosti, za spremljanje ciljev za ponovno uporabo/predelavo in ponovno uporabo/recikliranje iz direktive o izrabljenih vozilih mora MOP opraviti določene dodatne aktivnosti, na podlagi katerih bo Slovenija posredovala zahtevano poročilo.

Odgovor na opomin Komisije zaradi neizpolnitve obveznosti direktive o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje

Vlada je sprejela odgovor Slovenije v predsodnem postopku na uradni opomin Evropske komisije z dne 11. 10. 2019 zaradi neizpolnitve obveznosti iz točke (b) petega odstavka 4. člena, prvega in tretjega odstavka 5. člena, prvega in tretjega odstavka 6. člena, prvega, drugega, točke (a) tretjega in petega odstavka 7. člena, četrtega odstavka 8.a člena, prvega odstavka 9. člena, 9.a člena, 10.a člena in 6. točke Priloge I ter točke (d) in (e) 2. poglavja, točke (g) 3. poglavja, točke (d) 5. poglavja, točke (c) 8. poglavja in točke (e) 11. poglavja Priloge II Direktive 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje, spremenjene z Direktivo 2014/52/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o spremembi Direktive 2011/92/EU o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (kršitev št. 2019/2225).

Vlada je naložila Ministrstvu za okolje in prostor, da do 1. 5. 2020 pripravi ustrezen podzakonski akt, ki bo v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja, podrobneje določil postopek čezmejnih presoj vplivov na okolje.

Vlada v odgovoru med drugim navaja, da enako razume, da direktiva med drugim jasno določa, da pristojni organ sprejme odločitev na podlagi informacij, ki jih priskrbi nosilec projekta in ob upoštevanju, kjer je to ustrezno, rezultatov prehodnega preverjanja ali presoj vplivov na okolje, izvedenih v skladu z zakonodajo EU, ki ni ta direktiva. Komisija meni, da nacionalni ukrep za prenos, to je Zakon o varstvu okolja, navedenega ukrepa ne prenaša v celoti in da v določbah za prenos ni navedeno, da bi moral pristojni organ upoštevati rezultate predhodnega preverjanja ali presoje vplivov na okolje, izvedenih v skladu z zakonodajo EU, ki ni ta direktiva. Vendar pa se po slovenskem pravnem redu o tovrstnih presojah izdajajo bodisi samostojna soglasja (upravni akti) – vodna soglasja po Zakonu o vodah ali naravovarstvena soglasja po Zakonu o ohranjanju narave oziroma – bodisi v postopku izdaje gradbenega dovoljenja - mnenja, ki jih mora upravni organ upoštevati glede na 209. člen Zakona o splošnem upravnem postopku oziroma ustavno zahtevo o spoštovanju pravnomočnih upravnih odločb. Ob navedenem pa je skladno z načelom materialne resnice, ki vključuje tudi preiskovalno načelo, organ v upravnem postopku dolžan  ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo, tudi skladno z omenjenim je organ – ob upoštevanju morebitnih sprememb v relevantnih dejstvih – dolžan upoštevati in po potrebi preveriti ugotovitve že izvedenih presoj.

Mnenje glede pobude za oceno ustavnosti Zakona o interventnem odvzemu osebkov vrst rjavega medveda in volka iz narave

Vlada je sprejela mnenje glede pobude Vladka Begana za oceno ustavnosti Zakona o interventnem odvzemu osebkov vrst rjavega medveda (Ursus arctos) in volka (Canis lupus) iz narave (Uradni list RS, št. 43/19) in ga pošlje Državnemu zboru Republike Slovenije ter Ustavnemu sodišču Republike Slovenije.

Vlada je mnenja, da pobudnik za oceno ustavnosti nima pravnega interesa za vložitev pobude in da zakon je skladen z Ustavo Republike Slovenije. Če ustavno sodišče ne bo tega mnenja, vlada predlaga ugotovitev skladnosti zakona z ustavo.

Iskalnik