Skoči do osrednje vsebine

Odločitve 48. redne seje Vlade RS s področja MOP

Vlada RS je na 48. redni seji obravnavala tri točke s področja Ministrstva za okolje in prostor.

Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah

Vlada je sprejela Uredbo o spremembi in dopolnitvah Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah. S to uredbo se šakal umakne iz Uredbe o zavarovanih vrstah in se trajnostno upravlja po zakonodaji s področja lovstva.

V zadnjem desetletju se je vrsta razširila po Sloveniji in je v ugodnem stanju, zato je potrebno redno upravljanje s populacijo. To je mogoče že  v okviru obstoječega sistema. Upravljanje z divjadjo temelji na rednem spremljanju stanja in se načrtuje z desetletni in letnimi načrti, kar zagotavlja celovito trajnostno gospodarjenje z vrsto v  skladu s 16. členom Zakona o ohranjanju narave. Evropska zakonodaja strogega varstva za šakala ne zahteva. Strokovne raziskave kažejo, da ni več razlogov za šakalovo zavarovanje v nacionalni zakonodaji. Za upravljanje s šakalom je treba ustrezno prilagoditi predpise o divjadi in lovstvu, obenem pa mora biti sprejet tudi načrt upravljanja s šakalom. Za uveljavitev te spremembe je tako predvideno tudi ustrezno prehodno obdobje, in sicer se bo ta sprememba začela uporabljati 1. 5. 2020.

S to uredbo se usklajuje tudi besedilo Uredbe z Direktivo o pticah.

Odgovor na poslansko vprašanje poslanca v zvezi z onesnaženostjo slovenskega morja

Vlada je sprejela Odgovor na poslansko vprašanje poslanca Janija Ivanuše v zvezi z onesnaženostjo slovenskega morja. V odgovoru je med drugim pojasnjeno, da je zaradi onesnaženja kopališča Žusterna s fekalnimi odpadnimi vodami inšpektor za okolje opravil nadzor pri izvajalcu javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske vode, družbi Marjetica Koper d.o.o. (JS). Postopek je bil voden v smislu nadzora izvajanja GJS odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske vode v skladu z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uredba). Agencija Republike Slovenije (ARSO) je po uradni dolžnosti 12. 8. 2019 pričela s postopkom ugotavljanja okoljske škode, in sicer s poizvedbami pri pristojnih organih, ki bi potrdile vzroke za nastanek onesnaženja in morebitni nastanek okoljske škode ter povezanost teh dejanj s potencialnimi povzročitelji. Vlada pojasnjuje, da je slovensko morje razdeljeno na 6 vodnih teles. Obremenjenost morja z nevarnimi snovmi, na osnovi katerih se vrednoti kemijsko stanje, se spremlja v obdobju načrta upravljanja z vodami vsaj 1 leto z mesečnimi analizami vode na vsaj enem merilnem mestu na vsakem vodnem telesu. Ostala leta se analize vode opravljajo za nekatera onesnaževala 4 do 12 – krat letno. Poleg analiz vode se opravljajo tudi analize sedimenta in biote (školjke, ribe). Ekološko stanje, ki vključuje spremljanje hranil v vodi, bioloških elementov kakovosti (rastlin in nekaterih živali - nevretenčarjev) in onesnaževal, se spremlja mesečno (hranila), mesečno ali 2 krat letno (biološki elementi kakovosti) in 4 do 12 krat letno (onesnaževala). Na obalnem delu morja je določenih 21 kopalnih voda – tj. odsekov, namenjenih kopanju. Vsak odsek ima vsaj eno merilno mesto (skupaj jih je letos 29) na katerem se spremlja mikrobiološki kakovost vode () vsakih 14 dni v času kopalne sezone, od konca maja do sredine septembra. Na morski biološki postaji Piran Nacionalnega inštituta za biologijo so odgovorni za izvajanje monitoringa bioloških elementov kakovosti ekološkega stanja obalnega morja in spremljanje hidromorfoloških elementov kakovosti, ki jih merijo s pomočjo inštrumentov na oceanografski boji Vidi. Oceanografska boja Vida oddaja podatke skoraj v realnem času. Kopanje se priporoča na mestih, ki so kopanju namenjena, torej v območju kopalnih voda. Na nekaterih mestih (v marinah, pristaniščih) je kopanje zaradi nevarnosti prepovedano in so v ta namen postavljeni opozorilni znaki - na teh mestih in vseh ostalih je kopanje izključno na lastno odgovornost.

Uredba o izvajanju Uredbe (EU) o recikliranju ladij

Vlada je sprejela Uredbo o izvajanju Uredbe (EU) o recikliranju ladij. Uredba določa pristojne organe, nadzor, prekrške in sankcije za izvajanje Uredbe (EU) o recikliranju ladij. Pristojna organa za izvajanje te uredbe v Sloveniji sta Agencija Republike Slovenije za okolje in Uprava Republike Slovenije za pomorstvo. Organa, pristojna za izvajanje nadzora te uredbe, sta Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor in Pomorska inšpekcija.

Cilj evropske uredbe je preprečiti in čim bolj zmanjšati nesreče, telesne poškodbe in druge negativne vplive na zdravje človeka in okolja med recikliranjem ladij in odstranjevanjem nevarnih odpadkov, ki jih ladje vsebujejo. Zakonodaja se uporablja za vse ladje, ki plujejo pod zastavo države EU, in plovila, ki plujejo pod zastavo držav nečlanic EU, ki pristanejo v pristanišču ali sidrišču EU. Edina izjema so vojne ladje, druga plovila za nekomercialne vladne namene in ladje, katerih bruto tonaža je manjša od 500 ton. Določene so odgovornosti za lastnike ladij in obrate za recikliranje v EU in drugih državah. Vsaka nova ladja mora imeti na krovu popis nevarnih materialov (kot so na primer azbest, svinec ali živo srebro), ki so prisotni v njeni konstrukciji ali opremi. Pred recikliranjem ladje mora njen lastnik predložiti izvajalcu del posebne informacije o plovilu in pripraviti načrt za recikliranje ladje. Pri tem se na primer opredeli vrsta in količina nevarnih materialov in odpadkov, ki jih bo mogoče zbrati na zastarelem plovilu. Recikliranje se lahko izvaja samo v obratih, ki so navedeni na »Seznamu obratov EU«. Obrati so lahko v EU ali v tretjih državah. Izpolnjevati morajo vrsto zahtev, povezanih z varnostjo delavcev in varstvom okolja.