Skoči do osrednje vsebine

Izjava ministra za zunanje zadeve dr. Cerarja glede Katalonije

Ob robu Sveta zunanjih ministrov sem govoril s španskim zunanjim ministrom, prihodnjim Visokim predstavnikom za skupno zunanjo in varnostno politiko, Josepom Borellom. Zanimala me je njegova ocena položaja v Kataloniji – in Španiji! Ne ocena sodb, ampak prihodnjih korakov – tako zagovornikov katalonske neodvisnosti kot španske države.

Naj ponovim, da se kot zunanji minister države članice EU, ki zastopa stališča Slovenije kot države, ne smem vmešavati v postopke in razsodbe sodišč demokratičnih držav, kar Španija je. To ni isto kot opozarjati države, naj z zakonodajnimi predlogi ne posegajo v neodvisnost sodstva (kakor npr. podobno-misleče države upravičeno opozarjamo državi članici, Poljsko in Madžarsko). V tem pogledu je moje ravnanje kot zunanjega ministra bistveno manj svobodno od ravnanj poslancev ali pripadnikov civilne družbe, ki lahko glede Katalonije izražajo svoja osebna politična stališča.

Slovenija v svoji zunanji politiki vztrajno in sistematično zagovarja vladavino prava in načelo pravne države. Zato so naši pozivi tako doma kot v tujini usmerjeni k spoštovanju odločitev sodišč. Opozarjati moramo na spoštovanje človekovih pravic, vladavino prava in neodvisnost sodstva. Drugače ne moremo početi – saj sicer izgubimo verodostojnost.

Tudi zaradi lastne izkušnje Slovenci zagovarjamo pravico narodov do samoodločbe, zato lahko razumemo katalonske ambicije, vendar pa mora biti ta pravica izražena in izvedena ustavno oziroma zakonito ter v skladu z demokratičnimi standardi. Ko smo se Slovenci osamosvajali, smo se neposredno oprli tudi na določbo takratne jugoslovanske ustave, ki je izrecno določala, da izhaja »iz pravice vsakega naroda do samoodločbe, ki vključuje tudi pravico do odcepitve«.  Ker sem opazil, da so moje včerajšnje besede že obračali in napačno interpretirali, naj ponovno poudarim, da takratne slovenske in sedaj katalonske situacije ne gre enačiti, kajti Slovenija se je osamosvajala s ciljem, da uveljavi demokracijo, človekove pravice in pravno državo. Španija to danes je.

Spoštovati moramo enovitost Španije, kot jo določa njena ustava. Še več, v skladu z Lizbonsko pogodbo Evropska unija spoštuje temeljne državne funkcije držav članic, med drugim »zlasti zagotavljanje ozemeljske celovitosti«. Za Slovenijo je ključno, da se dialog o ureditvi odnosov med vlado v Madridu in katalonsko vlado nadaljuje. Zato poudarjamo potrebo po dialogu in iskanje rešitev na miroljuben način, saj represija ne vodi nikamor.

EU in države članice družijo skupne vrednote, spoštovanje človekovih pravic in delujoč pravni sistem. Vsak delujoč pravni sistem omogoča možnost pritožbenih postopkov, ki jih bodo obsojeni verjetno uporabili in v njih skušali dokazati drugačno resnico. Španija bo tudi skozi neodvisnost sodstva lahko izkazala svojo demokratičnost iz zavezanost vladavini prava.

Iskalnik