Skoči do osrednje vsebine

Odločitve 46. redne seje Vlade RS s področja MOP

Vlada RS je na 46. redni seji obravnavala sedem točk s področja Ministrstva za okolje in prostor.

Kodeks o zmanjšanju uporabe plastičnega pribora v gostinskih dejavnostih  

Vlada  je sprejela sklep, da s Turistično gostinsko zbornico Slovenije sklene dogovor v obliki Kodeksa o zmanjšanju uporabe plastičnega pribora v gostinskih dejavnostih. Za podpis kodeksa je pooblastila Simona Zajca, ministra za okolje in prostor. Ta kodeks je prostovoljen. K temu kodeksu lahko pristopijo vsi gostinci, ki v okviru opravljanja gostinskih dejavnosti ponujajo plastični pribor v svojih gostinskih obratih pri strežbi jedi in pijač svojim gostom. Gostinci, ki bodo pristopili k temu kodeksu, se prostovoljno zavezujejo, da v svojih gostinskih obratih od 1. januarja 2020 dalje gostom ne bodo ponujali naslednjih plastičnih izdelkov, in sicer plastičnih slamic, plastičnih krožnikov, plastičnih lončkov in plastičnega jedilnega pribora. Seznam tistih, ki bodo pristopili k temu kodeksu bo Turistično gostinska zbornica Slovenije objavila na svoji spletni strani.

Uredbi o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju ter o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju

Vlada je sprejela Uredbo o spremembah Uredbe o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju in  Uredbo o spremembah Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju. Z Uredbo o spremembah Uredbe o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju prenašamo določila o določitvi skupnih metod ocenjevanja hrupa. Skupne metode ocenjevanja hrupa se uporabljajo za izdelavo strateških kart hrupa, ki so podlaga za pripravo operativnega programa varstva pred hrupom. Metode ocenjevanja hrupa, določene v prilogi direktive, se morajo za izdelavo strateških kart hrupa uporabljati od 31. decembra 2018 dalje. Strateške karte hrupa, izdelane z modelnim izračunom in uporabo skupnih metod ocenjevanja hrupa, bo treba prvič izdelati do avgusta 2022 s prometnimi podatki za leto 2021. S skupnimi metodami ocenjevanja hrupa bo v Evropski uniji ocenjevanje emisij hrupa za ceste, železniške proge, letališča, industrijske vire hrupa in s hrupom obremenjenih prebivalcev usklajeno

V veljavni ureditvi so metode ocenjevanja vrednosti kazalcev hrupa določene v dveh uredbah, in sicer v Uredbi o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju in v Uredbi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju. S to uredbo bodo metode ocenjevanja hrupa normirane le v tej uredbi.  

 

Zavrženje vloge za razveljavitev odločbe Ministrstva za okolje in prostor  

Vlada je izdala sklep s katerim je zavrgla  A-COSMOS trgovina in proizvodnja, d.d. za razveljavitev odločbe Ministrstva za okolje in prostor z dne 21. 6. 2019 po nadzorstveni pravici. Ministrstvo za okolje in prostor je z odločbo z dne 21. 6. 2019 spremenilo pravnomočno gradbeno dovoljenje z dne 18. 5. 2015 (s spremembami), ki ga je Upravna enota Ljubljana izdala investitorju Nepra d.o.o. za gradnjo trgovskega centra v Šiški v Ljubljani. Po pravnomočnosti navedene odločbe je A-COSMOS trgovina in proizvodnja, d.d. vložil vlogo, s katero predlaga razveljavitev navedene odločbe ministrstva po nadzorstveni pravici. Vlogi ni bilo predloženo ustrezno pooblastilo za vlaganje izrednih pravnih sredstev. Vloga tudi na poziv pooblaščencu ni bila dopolnjena z ustreznim pooblastilom, zato je vloga zavržena.

 

Poslanska pobuda v zvezi s spremembo zakonodaje za pospešitev razvojnih projektov

Vlada je sprejela odgovor na poslansko pobudo Tomaža Lisca glede možnosti spremembe zakonodaje z namenom pospešitve razvojnih projektov. Po oceni vlade spreminjanje zakonodaje ni potrebno, saj obstoječ sistem preko splošnih materialnih in procesnih institutov ter preko specialnih rešitev v prostorski in gradbeni zakonodaji že omogoča učinkovito odkrivanje in sankcioniranje zlorab procesnih pravic. Sodelovanje javnosti in nevladnih organizacij pri odločanju je del demokratičnega sistema izvajanja oblasti in del pravne države. Vlada se zavzema za transparentne in učinkovite postopke ter ocenjuje, da se ti lahko izvajajo v okviru veljavnih predpisov. Veljavna zakonodaja s področja urejanja prostora in graditve objektov je bila namreč pripravljena ob upoštevanju evropskih in nacionalnih standardov glede vključevanja javnosti in varovanja človekovih pravic, obenem pa je z uzakonitvijo nekaterih novosti, kot sta združen postopek načrtovanja in dovoljevanja ter integralni gradbeni postopek, skušala izboljšati organizacijski in postopkovni vidik umeščanja v prostor. Kot kažejo primeri dobre prakse, ki so se vodili tudi po prej veljavnih zakonskih ureditvah, pa je učinkovitost umeščanja še bolj kot z normativno ureditvijo pogojena zlasti z ustrezno pripravo, upravljanjem in vodenjem tovrstnih projektov, kar vključuje pravočasno in koordinirano izvajanje aktivnosti, tvorno sodelovanje vseh deležnikov ter uporabo celotnega instrumentarija, ki ga daje v ta namen zakonodaja.

 

Zahteve nevladnih organizacij za določitev in izvedbo ukrepov za prehod v ogljično nevtralno Slovenijo do 2040

Vlada je sprejela stališče do »Zahteve za določitev in izvedbo ukrepov za prehod v ogljično nevtralno Slovenijo do 2040« nevladnih organizacij Umanotera – Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, Focus, društvo za sonaraven razvoj, Društva prihodnost in Pravno‑informacijskega centra nevladnih organizacij – PIC. Vlada podpira  podpira cilj doseganja neto ničelnih emisij toplogrednih plinov na ravni EU do leta 2050. V luči določitve dolgoročnega cilja EU pa podpira tudi razpravo o morebitni prilagoditvi podnebnih ciljev EU do 2030. Vlada se je na svoji redni seji 23. 5. 2019, seznanila z Informacijo o pripravi okvira dolgoročne podnebne politike Slovenije »Slovenija in zdrav planet« (ODPP).  ODPP predstavlja nujen korak na poti k sistematičnemu naslavljanju izzivov, povezanih s podnebnimi spremembami. Z njegovo implementacijo se med drugim želi spodbuditi podnebno krepitev vseh relevantnih politik na sektorski in nadsektorski ravni, saj brez tega doseganje želenih učinkov ne bo mogoče doseči. Osnovni cilj in namen priprave ODPP – »Slovenija in zdrav planet« je predvsem zagotoviti doslednost in ustrezno ambicioznost dolgoročne podnebne politike v Sloveniji.

Priprava okvira ODPP sledi ciljem Pariškega sporazuma, znanstvenim dognanjem, predvsem Medvladnega odbora za podnebne spremembe (IPCC) in številnih drugih znanstvenih institucij, sklepom in dokumentom na ravni EU, sporočilu Evropske komisije »Čist planet za vse«: Evropska strateška dolgoročna vizija za uspešno, sodobno, konkurenčno in podnebno nevtralno gospodarstvo« ter podnebni politiki ambicioznih držav, predvsem članic EU (Švedska, Nizozemska, Velika Britanija, Francija in druge). Glavni cilj podnebne politike je doseči ogljično nevtralnost – to je ničeljno stopnjo emisij TGP za obdobje do leta 2050. Cilji osnutka predlaganega zakona o podnebni politiki Slovenije so v tem okviru tako na eni strani zmanjševanje vplivov podnebnih sprememb, na drugi strani pa omogočiti prilagajanje nanje, pri čemer je treba zagotoviti podnebno varnost prebivalcev. Pri določanju cilja Slovenija sledi ciljem Pariškega sporazuma, podnebne znanosti in ciljem dolgoročne podnebne politike na ravni EU.

Cilj skupnega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2030 s pogledom do leta 2040 ter ukrepi za njihovo doseganje bodo predvidoma opredeljeni v celovitem nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu (NEPN), ki ga Republika Slovenija pripravlja v skladu z Uredbo (EU) 2018/1999 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov. Končni NEPN bo temeljil na strokovnih podlagah, ki jih pripravlja konzorcij pod vodstvom Instituta Jožef Stefan.

Republika Slovenija nujnost ambiciozne podnebne politike podpira tudi na mednarodni ravni, v skladu s stališčem k sporočilu Evropske komisije »Čist planet za vse: Evropska strateška dolgoročna vizija za uspešno, sodobno, konkurenčno in podnebno nevtralno gospodarstvo«, ki ga je Državni zbor sprejel dne 11. 6. 2019 na 13. nujni seji Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor ter na 7. nujni seji Odbora za zadeve Evropske unije (skupna seja).

Imenovanje vršilke dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za vode in investicije v Ministrstvu za okolje in prostor

Vlada je izdala odločbo o imenovanju Vesne Ugrinovski za vršilko dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za vode in investicije v Ministrstvu za okolje in prostor, do imenovanja generalnega direktorja Direktorata za vode in investicije, in sicer od 12. 10. 2019 do 11. 4. 2020. Vesna Ugrinovski izpolnjuje vse predpisane pogoje.

Zakon o javnih uslužbencih med drugim določa, da lahko v času od sprožitve natečajnega postopka do imenovanja novega uradnika na položaj generalnega direktorja v ministrstvu brez javnega natečaja največ šest mesecev naloge na tem položaju opravlja vršilec dolžnosti. Za vršilca dolžnosti je brez javnega natečaja lahko imenovana oseba, ki izpolnjuje predpisane pogoje. Postopek javnega natečaja je bil že uveden, prav tako je  s strani Ministrstva za javno upravo že prejet sklep o imenovanju posebne natečajne komisije in dne 25. 9. 2019 objavili javni natečaj za položaj generalnega direktorja Direktorata za vode in investicije.

Ustanovitev Medresorske delovne skupine za pripravo pripojitve kapitalskih naložb k Stanovanjskemu skladu Republike Slovenije  

Vlada je sprejela sklep o ustanovitvi Medresorske delovne skupine za pripravo pripojitve kapitalskih naložb k Stanovanjskemu skladu Republike Slovenije, javnemu skladu. Delovno skupino vodi Alojz Boh iz Ministrstva za finance. Sestavljajo pa jo še Jelka Markošek, Ministrstvo za finance  (namestnica vodje), Sandi Rutar in Radovanka Petrić, Ministrstvo za okolje in prostor ter Uroš Korošec in Maja Nikolić Pogačar z  Ministrstva za javno upravo.

Delovna skupina je ustanovljena za pomoč pri izvedbi postopka pripojitve vseh kapitalskih naložb, finančnih naložb v Stanovanjsko podjetje d.o.o. Ravne in finančnih naložb v Spekter d.o.o. Trbovlje, k Stanovanjskemu skladu Republike Slovenije.

 

Iskalnik