Skoči do osrednje vsebine

Odločitve 44. redne seje Vlade RS s področja MOP

Vlada RS je na 44. redni seji obravnavala 4 točke s področja Ministrstva za okolje in prostor.

Državni prostorski načrt za razdelilno transformatorsko postajo Ravne

Vlada se je seznanila s predlogom najustreznejše variante trase daljnovoda razdelilno transformatorske postaje Ravne s priključnim 220 kV daljnovodom, ki je proučena v gradivu »Državni prostorski načrt za RTP Ravne s priključnim 220 kV daljnovodom, Študiji variant s predlogom najustreznejše variante«, ki sta jo v maju 2019 izdelala IGEA, d.o.o. in LUZ, d.d.

Vlada je kot najustreznejšo potrdila varianto 3.1V, ki se v obstoječi daljnovod 220 kV Podlog–Obersielach vključi med naseljema Podkraj in Kot pri Prevaljah, se usmeri proti severu in nadalje zahodno od smučišča Poseka spusti v Mežiško dolino, preči državno cesto Poljane–Ravne, industrijske objekte in se na površini znotraj industrijskega kompleksa železarne Ravne pri PE Kisikarna zaključi v novi razdelilno transformatorski postaji.

Varianta je izrazito ustrezna s prostorskega in funkcionalnega vidika ter primerna z okoljskega vidika. Kot najustreznejša se izkazuje zaradi oddaljenosti od območij poselitve, ne poseganja na nepozidana stavbna zemljišča, manj moteče vidnosti iz stanovanjskih območij, varnega in učinkovitega obratovanja, nezahtevne gradnje in nezahtevne vključitve v obstoječi 220 kV daljnovod in ker nima vpliva na prostorski razvoj na širšem območju. 

Odgovor na poslansko vprašanje v zvezi z dostopom do čiste pitne vode

Vlada je sprejela odgovor na poslansko vprašanje Anje Bah Žibert v zvezi z dostopom do čiste pitne vode.

Vlada odgovarja, da je bila ustavna pravica do pitne vode vpisana v slovensko ustavo leta 2016, s čimer je bila ta pravica (na mednarodni ravni priznana leta 2010) v Sloveniji zaščitena na najvišji pravni ravni. Skladno z Ustavo Republike Slovenije ima vsakdo pravico do pitne vode, poleg tega so vodni viri javno dobro in služijo prednostno in trajnostno oskrbi prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev. Prav tako ustava določa tudi, da oskrbo prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev zagotavlja država preko samoupravnih lokalnih skupnosti neposredno in neprofitno. Poglavitni namen novega 70.a člena Ustave Republike Slovenije je v prenosu zaščite vodnih virov iz zakonske ravni na raven ustave. Z zapisom pravice do pitne vode v ustavo je to področje, ki je že sicer relativno dobro normativno urejeno, dobilo najvišji možen pravni pomen, ki bo Republiki Sloveniji zagotavljal ustrezno varovanje te dobrine oziroma bogastva in razvoj z vodo povezanih javnih storitev. Zapis vode v ustavo predstavlja pomembno strateško odločitev in sporočilo v času, ko vprašanje virov in oskrbe s pitno vodo postaja vse bolj globalno. Projekt prilagajanja zakonov in podzakonskih aktov se je z vzpostavitvijo Medresorske delovne skupine za uskladitev veljavne zakonodaje z zapisom pravice do pitne vode v Ustavo Republike Slovenije v tem mandatu pospešil.

Vlada še ocenjuje, da je že po obstoječi ureditvi ustavna pravica do pitne vode zadovoljivo urejena za državljane preko obvezne občinske gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo, zato bo skrb v prihodnje namenjena predvsem izboljšavam javne službe oskrbe s pitno vodo.

Ministrstvo za okolje in prostor je poleg tega v juniju 2019 poslalo v javno obravnavo novelo Zakona o vodah. Namen predlagane dopolnitve zakona je zagotoviti pomoč posameznim občinam, če javne oskrbe s pitno vodo niso zmožne zagotavljati, pa gre za primere, ko projektov izgradnje ali rekonstrukcije sistemov za oskrbo s pitno vodo ni mogoče sofinancirati iz sredstev Evropske unije.

Odgovor na poslansko vprašanje glede stanja populacije volkov

Vlada je sprejela odgovor na poslansko vprašanje poslanca Žana Mahniča glede stanja populacije volkov.

V odgovoru je med drugim pojasnjeno, da se med rezultati projekta LIFE SloWolf, ki so imeli neposreden učinek na terenu, izpostavlja demonstracijske primere dobrih praks.  Osmim rejcem drobnice, ki imajo od 30 do 800 ovac, v preteklosti pa so imeli dokumentirane škode zaradi volkov, so v sklopu projekta donirali visoke električne mreže/ograje in pastirske pse. Že po prvih dveh letih uporabe podarjenih zaščitnih sredstev se je izplačilo odškodnin tem rejcem zmanjšalo za skoraj 200.000 evrov. V okviru projekta so za telemetrično spremljanje stanja odlovili 12 volkov. Vsi volkovi so bili odlovljeni izključno za preučevanje njihove biologije in ekologije ter izboljšanja njihovega upravljanja. Vsi volkovi so bili izpuščeni na lokacijah, kjer so bili odlovljeni. Pet so jih le izmerili, jim odvzeli vzorce in jih izpustili, saj so bili še v fazi hitre rasti in premladi, da bi jih opremili s telemetrično ovratnico. Sedem volkov, štiri samce in tri samice, pa so opremili z GPS-GSM  ovratnicami  in  jih  spremljali  s telemetrijo. Tudi ti volkovi so bili izpuščeni na lokacijah, kjer so bili ujeti.

Vlada prav tako odgovarja, da so se ukrepi, ki so predvideni v Akcijskem načrtu za upravljanje populacije volka (Canis lupus) v Republiki Sloveniji za obdobje 2013-2017 glede poseganja v populacijo volka redno izvajali.

Odgovor na poslansko vprašanje glede zaščite vodnega vira Malni pri Planini

Vlada je sprejela odgovor na poslansko vprašanje Zvonka Černača v zvezi z Zakonom o zaščiti vodnega vira Malni pri Planini.

V odgovoru je med drugim pojasnjeno, da je pri pregledu osnutka Zakona o zaščiti vodnega vira Malni pri Planini je bilo ugotovljeno, da ima formalne in vsebinske pomanjkljivosti, zaradi česar ga ni mogoče posredovati v postopek sprejema. Ključna pomanjkljivost je, da bi navedeni predlog zakona dal pravno podlago za zaščito vodnih virov zgolj na območju, kjer se nahaja zajetje pitne vode na kraškem izviru Malenščica (zajetje Malni), na katerega je priključen vodovodni sistem Postojna – Pivka. Predlog Zakona o zaščiti vodnega vira Malni pri Planini tako določa vodovarstveno območje zgolj za vodna telesa, ki se uporabljajo za javno oskrbo s pitno vodo iz zajetja Malni. Na obravnavanem in širšem območju se namreč nahaja 41 zajetij (zajeti izviri ali črpalne vrtine), ki so vključeni v sistem javne oskrbe prebivalcev s pitno vodo v občinah Bloke, Cerknica, Ilirska Bistrica, Loška dolina, Pivka in Postojna oziroma so javni oskrbi s pitno vodo namenjeni v prihodnje. Proučuje se ali je posebni zakon, ki bi po svoji vsebini predstavljal individualno naslavljanje vsebin, sploh potreben in ustrezen način reševanja te problematike, upoštevaje siceršnjo vodno in okoljsko zakonodajo. Pri tem vlada ocenjuje, da zaščita posamičnega vodnega vira, oziroma več vodnih virov na posameznem vodovarstvenem območju ne more biti zakonska materija.

Vlada še pojasnjuje, da je pripravljen predlog Uredbe o vodovarstvenih območjih za občine Bloke, Cerknica, Ilirska Bistrica, Loška dolina, Pivka in Postojna varuje  vseh 41 zajetij (zajeti izviri ali črpalne vrtine) in sledi veljavnemu načinu sistemske ureditve po veljavni zakonodaji in ne zgolj vodnih virov na kraškem izviru Malenščica (zajetje Malni), na katerega je priključen vodovodni sistem Postojna – Pivka. Z uredbo je zavarovanih vseh 41 zajetij (zajeti izviri ali črpalne vrtine), ki so vključena v sistem javne oskrbe prebivalcev s pitno vodo v občinah Bloke, Cerknica, Ilirska Bistrica, Loška dolina, Pivka in Postojna oziroma so javni oskrbi s pitno vodo namenjeni v bodoče. Uredba tako ne ščiti zgolj vodnih virov na kraškem izviru Malenščica (zajetje Malni), na katerega je priključen vodovodni sistem Postojna – Pivka, kar pa je sicer osnovna pomanjkljivost predloga Zakona o zaščiti vodnega vira Malni.

Iskalnik