GOV.SI

Na Blejskem strateškem forumu tudi o izzivih globalnega turizma

V okviru 14. Blejskega strateškega foruma (BSF) je danes že šestič zapovrstjo potekal panel na temo turizma. Naslovna tema vodilne mednarodne konference v srednji in jugovzhodni Evropi se dotika identificiranja virov ne(stabilnosti) na področjih miru, varnosti, trajnostnega razvoja in gospodarskega napredka ter rešitev za učinkovito upravljanje strateških virov. V skladu s to temo so domači in tuji gostje ter občinstvo turističnega panela z naslovom Turizem za vse destinacije: razpršenost v prostoru in času razpravljali o najbolj izpostavljenih problematikah globalnega turizma v dobi družbe 5.0 in hiperpovezljivosti, kot sta njegova (prekomerna) rast in pametno upravljanje z destinacijami. Potreba po potovanjih postaja ena temeljnih potreb dela človeštva, ki si želi obiskati predvsem najbolj priljubljene in najbolje ocenjene točke sveta. Lahko sploh na to vplivamo, kaj spremenimo, preusmerimo goste?

Minister Počivalšek na panelu o turizmu, BSF 2019

Minister Počivalšek na panelu o turizmu, BSF 2019 – Avtor Nino Verdnik

Panel na temo turizma sta v okviru BSF organizirala Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) in Slovenska turistična organizacija (STO). Panel z naslovom Turizem za vse destinacije: razpršenost v prostoru in času je v Grand Hotelu Toplice na Bledu odprl Zdravko Počivalšek, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo. 

»Digitalizacija je ustvarila številne nove storitve in nam spremenila življenje. Družba 5.0 postavlja številne izzive tudi za turistični sektor. Danes se informacije širijo hitreje in s tem so potovanja postala cenejša in dostopnejša za vse. Večina privlačnih in znanih destinacij je pridobila še večjo priljubljenost. Po drugi strani se pa tudi ostale destinacije trudijo pritegniti pozornost potencialnih turistov. Pomembno je, da imamo znanje in veščine za usmerjanje turističnih tokov. Pravzaprav je to ključno! Primeri strokovnega znanja, spretnosti in dobrih praks so pomembni za razvoj trajnostnega turizma, ki bo zadovoljeval potrebe turistov, turističnih deležnikov in lokalnih prebivalcev,« je izpostavil minister in nadaljeval, da je »razmišljanje, da prilive iz naslova turizma lahko povečamo predvsem z gradnjo novih nastanitvenih kapacitet, saj so te polne v poletnih mesecih,  zastarelo. Destinacije, ki imajo možnost za 365-dnevni turizem - in Slovenija to definitivno je - si morajo prizadevati, da svoje kapacitete napolnijo v vseh letnih časih, v vseh 12-ih mesecih. A za to ni dovolj prevetritev ponudbe enega hotela, ene vodilne turistične destinacije. Za razpršitev skozi čas in prostor je potrebno pogledati širše, predvsem pa dlje.« Minister je prisotnim zažel prijetno bivanje v Sloveniji in poudaril, da »naj začutijo našo Zeleno. Aktivno. Zdravo. turistično destinacijo«.

Mag. Maja Pak, direktorica STO, je v svojem govoru poudarila, da se je število destinacij, ki v zadnjih letih opozarja na povečan obisk gostov, močno povečalo: »Prekomeren turizem postaja ena najbolj vročih razprav v sodobni dobi potovanj. Vedno več destinacij se sprašuje, kako se soočiti s to problematiko, pri čemer ni magičnih formul in enotnih rešitev, ki bi bile primerne za vse destinacije. V slovenskem turizmu se tega izziva lotevamo dolgoročno in s strateškim pristopom, ki temelji na trajnosti. Zavedamo se, da je kakovost pomembnejša od kvantitete,  zato je naša pozornost osredotočena na dolgoročne vrednote, kot so medsebojni odnosi in avtentičnost, v procese pa vključujemo lokalno skupnost. Ponosna sem, da smo se vsi ključni deležniki slovenskega turizma odločili za trajnostno pot, ki je skladna z našo identiteto, in da smo si zastavili cilj postati zelena butična destinacija za petzvezdična doživetja. Zavedamo se izzivov, ki so pred nami, toda pomembno je, da imamo jasen cilj in strategijo, kako cilje doseči. Predvsem pa je pomembno, da smo si enotni v tem, da mora postati Slovenija prostor, ki omogoča kakovostno bivanje lokalnemu prebivalstvu in odlične izkušnje njenim obiskovalcem.« Direktorica STO je še dodala: »Na STO poleg promocije, usmerjene na zahtevne turiste, ki cenijo prizadevanja na trajnostnem področju, in v spodbujanje prihodov zunaj sezone in na manj znane destinacije izvajamo več aktivnosti za spodbujanje razvoja trajnostnega turizma in oblikovanja petzvezdičnih doživetij z orodji, kot so Zelena shema slovenskega turizma, znamka Slovenian Unique Experiences, nov model organizacije slovenskega turizma s koordinacijo 35 vodilnih destinacij, spodbujanje uvajanja sodobnih tehnologij v promocijo in razvoj, izobraževanje in usposabljanje deležnikov itd.«

Na okrogli mizi z domačimi in tujimi strokovnjaki je Eva Štravs Podlogar, državna sekretarka na MGRT, med drugim dejala: »Kot pri vseh stvareh v življenju je potrebno biti zmeren in optimalen tudi pri rabi različnih virov v turizmu. Naša temeljna usmeritev je trajnostni razvoj turizma, kar je edina prava pot. Pomembna je ustrezna razpršitev virov in turističnega obiska po prostoru in času. Turistični ponudniki se trudijo razvijati zanimivo turistično ponudbo skozi celo leto. Prav tako se s kreiranjem atraktivnih turističnih produktov in petzvezdičnih doživetij različne, doslej turistično manj prepoznavne destinacije trudijo pritegniti domače in tuje turiste. V Sloveniji imamo precej kakovostne, inovativne in reprezentativne ponudbe, konkurenčne na globalni ravni. Pri nas se za zdaj še ne soočamo s težavami prekomernega turističnega obiska in tudi ne želimo spodbujati masovnega turizma. Zavedamo se, da je predvsem pomembna kakovostna, butična turistična ponudba, ki poudarja individualni pristop. V današnji razpravi smo se lahko prepričali, da smo na pravi poti, kar nam tudi priznava mednarodna strokovna javnost.«  

Gostje panela Turizem za vse destinacije: razpršenost v prostoru in času so tako ugotavljali, da se definicija, kaj pomeni prekomeren turizem, razlikuje od destinacije do destinacije. Nekatere se soočajo s težavo odtujenosti lokalnih prebivalcev, druge degradiranih turističnih izkušenj ali preobremenjene infrastrukture, pa škodovanja naravi in ​​ogrožanja kulture in dediščine. V mnogih primerih je prekomernost povezana predvsem z občutljivostjo stanja na destinaciji kot pa alarmantnimi statističnimi podatki. Zato je potrebno zagotoviti empirično podlago, da bodo lahko destinacije ocenjevale dejansko stanje na podlagi preprostih, široko dostopnih kazalcev, vključno s turističnimi prihodi, pregledi družbenih medijev, sezonskostjo in onesnaženostjo okolja ter tako prepoznale svojo ranljivost.

Vsekakor je prekomeren turizem bolje preprečevati kot blažiti njegove posledice. Zato je ključno prepoznati najpomembnejše težave in poiskati najprimernejše rešitve. Dobro upravljanje turistične destinacije in načrtovanje sta ključnega pomena za trajnostni razvoj turizma. Potrebno je redno zbirati ustrezne podatke in jih analitično obdelovati, kar pomaga pri pripravi strategij in načrtovanja turističnega razvoja destinacije.  Tiste, ki bodo prešle s promocije na širše načrtovanje in upravljanje  z jasnimi, dolgoročnimi strategijami, temelječimi na trdnih dejstvih, bodo lažje dosegale trajnostno rast in omilile ali celo preprečile prekomeren turizem. Vendar morajo biti za uspeh v to vključeni vsi segmenti družbe, zbiranje in obdelava podatkov in strategije so lahko uspešni le, če so v procese vključeni vsi deležniki. Po uskladitvi podatkov, strategij in vseh deležnikov lahko destinacije raziščejo vse več inovativnih pristopov k financiranju naložb v infrastrukturo in trajnost.

Težav prekomernega turizma pa se ne da odpraviti čez noč. Zato je potrebno izvajati praktične ukrepe, kot so vzdrževanje ravnotežja števila obiskovalcev skozi vse sezone, vikende in določene ure v dnevu, razpršitev obiskovalcev na različne znamenitosti, promocija manj znanih znamenitosti, aktivnosti in krajev, omejitev obiska in parkiranja na kritičnih točkah oziroma zagotovitev ustreznih parkirišč na ustreznih lokacijah in nemotenega prometa, prilagoditev cen, da bosta ponudba in povpraševanje uravnoteženi, reguliranje ponudbe na področju nastanitev ali omejevanje ponudbe delitvene ekonomije, ozaveščanje in informiranje lokalnega prebivalstva, ponudnikov in turistov, vzpostavljanje trajnostne turistične infrastrukture,  tekočega javnega prometa, upravljanja z odpadki, spremljanja okoljskih indikatorjev. V upravljanje destinacij mora biti vključena politika z zagotavljanjem sodobne zakonodaje in prostorskih načrtov, z regulacijo področja mobilnosti in delitvene ekonomije, s taksami za obiskovalce. Predvsem pa se morajo tako politika kot vsi deležniki poenotiti v smernicah in izvedbah ukrepov v smeri trajnostnega razvoja celotne destinacije, ki mora najti lastne in na svojo kožo pisane rešitve.