GOV.SI

Odločitve 66. dopisne seje Vlade RS s področja MOP

Vlada RS je na današnji dopisni seji sprejela tri točke s področja MOP.

Odgovor na sklepa Državnega sveta k obravnavi problematike lahke frakcije odpadkov

Vlada RS je sprejela odgovor na sklepa Državnega sveta k obravnavi problematike lahke frakcije odpadkov. Vlada odgovarja, da se zaveda problematike odpadkov in nujnosti proaktivnega kratkoročnega in dolgoročnega reševanja.

Izpostavlja  se načelo, da je treba za odpadke poskrbeti v Sloveniji, pri čemer ima v hierarhiji ravnanja z odpadki prednost zmanjšanje količin in ponovna uporaba ter reciklaža. V odgovoru je pojasnjeno, da država v tem trenutku še ni sprejela odločitve, ali bo šla v izgradnjo nove sežigalnice ali v nadgradnjo obstoječih objektov, z vidika družbene sprejemljivosti pa so bile občine pozvane, da se opredelijo do tega vprašanja. Vlada se v odgovoru opredeljuje tudi do predloga županj in županov slovenskih občin za uvedbo enotne cene za prevzem lahke frakcije odpadkov in pojasnjuje, da na cene odpadkov obdelanih izven obvezne gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov država nima vpliva in zato ne more določati enotne cene.

Odgovor na poslansko vprašanje v zvezi s svetlobnim onesnaževanjem

Vlada RS je sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje poslanca Zmaga Jelinčiča Plemenitega v zvezi s svetlobnim onesnaževanjem. V odgovoru je pojasnjeno, da področje svetlobnega onesnaževanja ureja Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uredba). Uredba določa ciljno vrednost letne porabe električne energije za razsvetljavo cest in javnih površin v občini, izračunane na prebivalca s stalnim ali začasnim prebivališčem v dotični občini (5. člen uredbe). Uredba določa tudi mejne vrednosti zunanje razsvetljave proizvodnega objekta, poslovne stavbe, ustanove ter objektov za oglaševanje. Dopustna osvetlitev oken varovanih prostorov je najbolj omejujoča za območja naravnih vrednot, za naselja, mesta ter območja z visoko nočno dejavnostjo v mestih z več kot 20.000 prebivalci pa se ta omejitev zmanjšuje. Nadalje določa uredba tudi zahteve glede ustreznosti nameščanja svetilk, lokacije, časa obratovanja razsvetljave ter ostale omejitve. Nadzor nad svetlobnim onesnaževanjem opravlja v skladu z uredbo inšpekcija, pristojna za varstvo okolja. Aktivnosti inšpekcije so na voljo v letnih poročilih.

 Prav tako vlada pojasnjuje, da Uredba o zelenem javnem naročanju, ki je za naročnike (torej med drugimi za organe RS, organe samoupravnih lokalnih skupnosti in druge osebe javnega prava) obvezna za uporabo, kot enega izmed predmetov zelenega javnega naročanja določa tudi predmet Cestna razsvetljava in prometna signalizacija. V tem primeru je treba zasledovati   dva cilja, in sicer, da se pri prenovi cestne razsvetljave zagotovi 30 % prihranka porabe električne energije ter da najmanj 30 % cestne razsvetljave omogoča zmanjšanje emisij nepotrebne svetlobe.

 

Evropska sredstva PHARE porabljena namensko

Vlada RS je ugotovila, da so sredstva Evropske unije PHARE, prejeta za izvajanje projektov ECS I in ECS II (za namen ugodnega financiranja okoljevarstvenih naložb),  s katerimi upravlja Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad, v celoti  dodeljena Eko skladu, Slovenskemu okoljskemu skladu in jih Eko sklad, vodi kot dolgoročno obveznost do Republike Slovenije. Obveznosti  do Republike Slovenije se letno zmanjšujejo za znesek prilivov iz naslova vračil glavnic kreditov, odobrenih iz teh sredstev za financiranje okoljskih naložb, kar letno povečuje prihodke Eko sklada in so namenjena za tekoče poslovanje Eko sklada, Slovenskega okoljskega javnega sklada. Z dodatnimi prihodki Eko sklada je omogočeno  določanje nižje obrestne mere za kredite za naložbe v ukrepe varstva okolja. Stroški delovanja Eko sklada se namreč financirajo izključno iz prihodkov iz obresti danih kreditov, posojilo z ugodno obrestno mero pa je skladov ključni finančni instrument za spodbujanje naložb varovanja okolja skladno z ZVO-1. Tako so sredstva PHARE porabljena za mehčanje obrestne mere okoljskih kreditov, ki jih nudi Eko sklad, s čimer je zagotovljena namenskost porabe sredstev Phare.

Računsko sodišče RS je v Osnutku revizijskega poročila Zbirna bilanca stanja proračuna Republike Slovenije na dan 31. 12. 2018 ugotovilo, da Ministrstvo za okolje in prostor med dolgoročnimi terjatvami iz poslovanja izkazuje terjatve do Eko sklada, in sicer v višini 1.143.149 evrov. Po mnenju Računskega sodišča RS  na podlagi sklepa Vlade RS ni razvidno  ali se je s temi sredstvi povečalo namensko premoženje Eko sklada ali jih je Vlada RS s tem sklepom zgolj prenesla v upravljanje Eko sklada. Zato Ministrstvo za okolje in prostor predlaga Vladi RS v sprejem ugotovitvena sklepa, s katerima je natančneje določen namen porabe teh sredstev, pridobljenih iz naslova evropskega programa PHARE in je vezan na sklep Vlade RS iz leta 2007.