V Načrt razvojnih programov 2019-2020 uvrščeni projekti Sanacija pragu – Majdičev log in Sistem evidenc hidrografije in vodnih zemljišč in FRISCO 2.3 –Gradbeni ukrepi na Dravi in Kolpi

Vlada RS je v Načrt razvojnih programov 2019-2022 uvrstila projekta Sanacija pragu – Majdičev log in Sistem evidenc hidrografije in vodnih zemljišč. S sanacijo delno porušenega pragu se vzdržuje projektiran nivo varovanja pred poplavami ter omeji vplive škodljivega delovanja voda in erozijskih procesov na daljšem odseku. Varuje se območja industrijskega, trgovskega in poselitvenega območja na neposredni lokaciji pragu in dolvodno. S sanacijo delno porušenega objekta se omeji tudi vnos naplavin v akumulacijo HE Mavčiče, zagotovi ustrezno stabilnost gorvodnega pragu ter obrežnih zavarovanj gorvodno in dolvodno, ohranja in uravnava vodne količine reke Save. Z izvedbo nove ribje steze se bo zagotovila prehodnost za žive organizme. Vrednost projekta znaša okoli 358. 000,00 evrov (z DDV).

Z vzpostavitvijo sistema za upravljanje evidenc hidrografije in vodnih zemljišč  pa bo omogočeno učinkovito in ažurno vodenje evidenc, ki so najpomembnejša sistemska podatkovna podlaga upravljanja z vodami. Celotna vrednost projekta znaša 3.630.000 evrov (z DDV).

Projekt FRISCO2.3 je tretji gradbeni projekt iz paketa čezmejno usklajenih projektov »FRISCO« in sicer predstavlja izvedbo gradbenih ukrepov za zmanjšanje poplavne ogroženosti na porečjih Drave in Kolpe. V projektu kot partnerja nastopata Hrvatske vode iz Hrvaške kot vodilni partner in Direkcija RS za vode iz Slovenije kot projektni partner. Na reki Dravi bosta izvedena dva ukrepa in sicer izvedba rokava reke Drave na desnem bregu pri Mali vasi na območju Republike Slovenije in izvedba nasipa za obrambo pred visokimi vodami Otok Virje-Brezje na območju Republike Hrvaške.Na reki Kolpi pa bosta izvedena dva ukrepa in sicer izvedba zaščitnega zidu na levi brežini reke Kolpe v vasi Kuželj na območju Republike Slovenije in izvedba zaščitnega zidu na desni brežini reke Kolpe na območju naselja Hrvatsko v Republiki Hrvaški.Celotna investicijska vrednost gradbenih del je ocenjena na 3.051.277,00 evrov, aktivnosti Slovenije so ovrednotene v višini 1.706.621 evrov (od tega je odobreni delež sofinanciranja s strani ESRR 85%, kar pomeni 1.450.627,84 evrov, delež stroškov, ki jih bo potrebno zagotavljati iz proračuna RS pa znaša 255.993,16 evrov); aktivnosti Hrvaške so ocenjene v višini 1.344.656,00 evrov.

V Načrtu razvojnih programov 2019-2020 spremembi izhodiščne vrednosti projektov za protipoplavne ukrepe na območju Gorenja vas-Poljane in sanaciji pregrade Vogršček

V Načrtu razvojnih programov 2019-2022 (NRP) se bosta spremenila projekta protipoplavni ukrepi na območju Gorenja vas-Poljane in sanacija pregrade Vogršček s pripadajočimi objekti.

 Povečana poplavna varnost se bo zagotavljala s povečanjem pretočnosti struge Ločivnice, z obrežnimi varovanji in nasipom, s povečanjem pretočne odprtine mostu preko Poljanske Sore, zamenjavo mostu in brvi čez Ločivnico in ureditvijo prometne infrastrukture na 4 oseh v naselju Poljane nad Škofja Loko v Občini Gorenja vas- Poljane. Izhodiščna vrednost projekta je bila določena na podlagi dokumenta investicijskega programa, ki je imel za podlago idejno zasnovo. V nadaljevanju sta bila izdelana še idejni projekt in projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD), ki je bil podlaga za izdelavo investicijskega programa. V PGD  so bolj podrobno obdelane vse ureditve, kar je vplivalo na povečanje vrednosti projekta.

 Projekt protipoplavni ukrepi na območju Gorenja vas-Poljane je bil uvrščen v NRP na podlagi izdelanega  Dokumenta identifikacije investicijskega projekta v višini 3.301.131,00 evrov. Na podlagi izdelane in potrjene predinvesticijske zasnove ter investicijskega programa znaša nova ocenjena investicijska vrednost po tekočih cenah 4.332.943,62 evrov (z DDV).

 V okviru sanacije pregrade Vogeršček se bo izvedel talni izpust v tunelski izvedbi na levem boku pregrade z ustreznim novim odvzemnim mestom. V tunelskem delu so predvidene tri cevi v prvotno projektiranih velikostih in sicer dve cevi premera 120 cm v funkciji talnega izpusta ter cev premera 100 cm namenjena za namakanje. S to varianto se zagotavljajo prvotno projektirani parametri na podlagi katerih je pregrada pridobila uporabno dovoljenje. Ocenjena investicijska vrednost projekta presega izhodiščno vrednost, kar je posledica nove projektne rešitve in podrobnejše obdelave projektne dokumentacije. ki je bila osnova za izdelavo investicijskega programa. Sanacija pregrade Vogršček s pripadajočimi objekti je tako ocenjena na novo izhodiščno vrednost, in sicer v višini 10.792.165,69 evrov (z DDV).

Odgovor na pisno poslansko vprašanje v zvezi z neustrezno urejenimi odlagališči odpadkov

Vlada RS je sprejela odgovor na pisno vprašanje poslanca dr. Franca Trčka v zvezi z neustrezno urejenimi odlagališči odpadkov.

Vlada med drugim pojasnjuje, da nadzor nad zavezanci v zvezi s samo požarno varnostjo na splošno izvaja Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Inšpekcija za okolje in naravo, ki deluje v okviru Inšpektorata RS, izvaja nadzor nad določbami veljavnih predpisov, ki spadajo pod njeno delovno področje in izdanih okoljevarstvenih dovoljenj (OVD). Inšpekcija za okolje in naravo tako izvaja redne in izredne nadzore tudi nad napravami za obdelavo odpadkov, kjer se preverja skladnost vplivov obratovanja naprav na okolje, kot je to opredeljeno v OVD. V okviru izdanih OVD so (lahko) določene tudi posebne zahteve glede skladiščenja in predelave odpadkov, ki pripomorejo k boljši požarni varnosti.

Vlada še odgovarja, da je Ministrstvo za okolje in prostor pripravilo predlog Uredbe o skladiščenju trdnih gorljivih odpadkov na prostem, ki bo določala zahteve za skladišča in zahteve za skladiščenje trdnih gorljivih odpadkov na prostem, z upoštevanjem izhodišča, da taka skladišča predstavljajo nevarnost za onesnaženje okolja, predvsem voda in tal, tudi v primeru izrednih dogodkov v skladiščih, kot so na primer požari.

Odgovor na pisno poslansko vprašanje v zvezi z možnostjo izboljšave sistema zbiranja in predelave odpadkov 

Vlada RS je sprejela odgovor na pisno vprašanje poslanca dr. Franca Trčka v zvezi z možnostjo izboljšave sistema zbiranja in predelave odpadkov.

Vlada v odgovoru med drugim poudarja, da je država s kohezijskimi sredstvi omogočila občinam sofinanciranje teh centrov z namenom, da se v teh objektih zagotovi obdelava vseh nastalih mešanih komunalnih odpadkov pred odlaganjem na odlagališčih. S kohezijskimi sredstvi je bilo tako sofinanciranih 6 centrov (Celje, Ljubljana, Puconci, Slovenj Gradec, Hrastnik, Slovenska Bistrica) v skupni zmogljivosti obdelave 304.900 ton/ leto.  V letu 2017 je na primer dejansko nastalo 299.472 ton mešanih komunalnih odpadkov kar potrjuje, da je bilo načrtovanje zmogljivosti ustrezno. V tem obdobju so bili dodatni centri zgrajeni tudi z zasebnim vlaganjem (npr. Krško, Jesenice in Maribor) in zagotavljajo ugodnejše pogoje, kot nekateri centri, zgrajeni s kohezijskimi sredstvi. Zato so se nekatere občine odločile, da bo obdelava njihovih mešanih komunalnih odpadkov zagotovljena v zasebni infrastrukturi, kar je razlog za neizkoriščenost centrov, zgrajenih s kohezijskimi sredstvi. Dejstvo je, da je obdelava mešanih komunalnih odpadkov obvezna občinska gospodarska javna služba in v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske javne službe, občine samostojno odločajo, na kakšen način jo bodo zagotavljale, tudi katerega od centrov bodo izbrale. K neizkoriščenosti centrov, zgrajenih s kohezijskimi sredstvi, pripomore tudi dejstvo, da je vsako leto določen odstotek mešanih komunalnih odpadkov usmerjen v termično obdelavo ali v sežig v tujino in ne v odlaganje na odlagališča. Teh odpadkov se ne obdeluje v centrih ampak se jih za termično obdelavo/sežig pripravi v drugih napravah. Npr. v letu 2017 je bilo na tak način v termično obdelavo/sežig poslanih kar 13 % nastalih mešanih komunalnih odpadkov. Zadnja celovita evalvacija stanja na področju ravnanja z odpadki v Republiki Sloveniji je bila opravljena v letu 2016, ko je bil sprejet »Program ravnanja z odpadki in program preprečevanja odpadkov«. V operativnem programu se analizira obstoječe stanje in določi ukrepe, ki se ovrednotijo z vidika njihovega prispevka k doseganju ciljev in izpolnjevanja vseh predpisanih zahtev za območje celotne države. Nova ocena stanja in ažuriranje operativnega programa, tudi zaradi v lanskem letu sprejetih sprememb EU predpisov o odpadkih v okviru paketa krožnega gospodarstva, je načrtovana za naslednje leto. Ministrstvo za okolje in prostor je pripravilo tudi predlog Uredbe o skladiščenju trdnih gorljivih odpadkov na prostem, s čimer bodo urejene zahteve za skladišča in zahteve za skladiščenje trdnih gorljivih odpadkov na prostem. S ciljem sistemske ureditve področja ravnanja z odpadki je bil pripravljen tudi predlog sprememb in dopolnitev Zakona o varstvu okolja, javna obravnava katerega se je pravkar zaključila. Predlog prinaša povsem nov oddelek »Ravnanje z odpadki« v okviru novega podpoglavja »Odpadki«.

Določitev Direkcije RS za vode za upravljavca nepremičnin v k.o. Železniki

Vlada RS je določila Direkcijo RS za vode (DRSV) za upravljavca nepremičnin vse k.o. 2071 Železniki, ki so v lasti Republike Slovenije. Zemljišča predstavljajo priobalno oziroma vodno zemljišče Selške Sore. Republika Slovenija in Evropska unija iz Kohezijskega sklada, izvajata projekt »Protipoplavna ureditev porečja Selške Sore«, zato je smiselno, da je upravljalec teh zemljišč DRSV. Projekt se se izvaja v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020, prednostne osi »Spodbujanje prilagajanja podnebnim spremembam ter preprečevanja in obvladovanja tveganj«, prednostne naložbe »Podpora naložbam za prilagajanje podnebnim spremembam«.