Dan globalnega okoljskega dolga letos 29. julija, za EU 10. maja, za Slovenijo že 27. aprila

  • Ministrstvo za okolje in prostor
Na področju okolja globalno odmevata dve novici - svetovna mreža za okoljski odtis (Global Footprint Network – GFN) je na podlagi zadnjih izračunov za ta kazalnik objavila datum dneva okoljskega dolga (Earth Overshoot Day), ki je za 3 dni bolj zgodaj kot lani, in najbolj zgodaj doslej. To je dan v letu, ko začne človeštvo porabljati več naravnih virov, kot jih Zemlja lahko obnovi v tem letu – v zadnjih 20 letih se je premaknil za dva meseca. Švedska okoljska aktivistka Greta Thunberg pa je skupaj z glasbeno skupino iz Manchestra objavila skladbo z naslovom »The 1975«, v kateri recitira esej o podnebnih spremembah. V skladbi, ki nosi isti naslov kot glasbena skupina, opozarja tako na zaskrbljujoče stanje kot na možnosti pozitivnega ukrepanja, h kateremu poziva predvsem starejše generacije. Državni sekretar na Ministrstvu za okolje in prostor Marko Maver poudarja, da Slovenija lahko in mora k zmanjšanju okoljskega dolga prispevati z ambiciozno podnebno politiko in pospešenim prehodom v krožno gospodarstvo, kot je predvideno z dolgoročno podnebno strategijo in drugimi dokumenti, ki jih bo MOP predlagal v prihodnjem letu.

Kazalec okoljski ali ekološki odtis je najbolj celovit kazalnik okoljskega razvoja. Izraža se v globalnih hektarih plodne zemlje na prebivalca. Za posamezno državo se računa kot razlika med površino, ki bi bila potrebna za proizvodnjo porabljenih naravnih virov, in sedanjo površino naravnih ekosistemov, ob upoštevanju uvoza in izvoza. Rezultati izračuna kažejo, da naravo s sedanjimi proizvodnimi procesi in življenjskim slogom močno preobremenjujemo. Z dolgoročnimi spremembami načina življenja povečujemo izkoriščanje naravnih virov in pri tem povečujemo onesnaževanje. Članice EU sodijo med države z največjim okoljskim odtisom na svetu, zato že spomladi vsako leto porabimo naravne vire, ki nam po teh izračunih pripadajo. Letošnji dan okoljskega dolga za EU je 10. maj.

Slovenija je leta 2017 s sprejemom Strategije razvoja Slovenije 2030 okoljski odtis izbrala kot enega ključnih kazalcev za področje okolja in v ta nacionalni razvojni dokument zapisala cilj zmanjšanj okoljskega odtisa za 20 % oz. iz 4,7 globalnega hektara (gha) na osebo leta 2013 na 3,8 gha leta 2030. Po višini okoljskega odtisa se je naša država do lanskega leta uvrščala v povprečje držav EU. Rezultati zadnjega izračuna kažejo, da se je okoljski odtis v povprečju Evrope, nasprotno kot v Sloveniji, znižal in je bil s tem tudi nižji kot v Sloveniji, kjer je zrasel za dobrih 10 % na 5,1 gha. Največji delež okoljskega odtisa Slovenije predstavljajo emisije toplogrednih plinov (okrog 60 %, podobno kot v EU), pri katerih prednjačijo izpusti iz prometa, zlasti velik problem je cestni promet.

Ministrstvo za okolje in prostor je skupaj z Agencijo RS za okolje v letu 2018 začelo sodelovati z globalno neprofitno organizacijo GFN, ki je že izdelala podrobnejšo analizo za našo državo. Vzporedno smo vzpostavili tudi projekt izračuna projekcij in scenarijev za izbrane ukrepe za zmanjšanje ekološkega odtisa Slovenije. Projekti se nadaljujejo v letih 2019 in 2020, prispevali bodo dodatne strokovne podlage za učinkovite ukrepe znižanja okoljskega odtisa.

Dr. Mathis Wackernagel, predsednik in soustanovitelja GFN je maja lani ob predstavitvi prvih izračunov okoljskega odtisa za Slovenijo, povedal: »Če se ne umestimo v meje planeta, to postane tveganje za vse. Če ima naš planet meje, jih človeška iznajdljivost nima. Živeti znotraj meja planeta je tehnološko možno, finančno koristno, in naša edina priložnost za uspešno prihodnost«.

 

Več informacij:

Na vrh strani