Odločitve 40. redne seje Vlade RS s področja MOP
- Ministrstvo za okolje in prostor
Uredba o emisiji snovi v zrak iz malih kurilnih naprav
Vlada RS je izdala Uredbo o emisiji snovi v zrak iz malih kurilnih naprav.
Uredba nadomešča Uredbo o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav (iz uredbe so z Uredbo o emisiji snovi v zrak iz srednjih kurilnih naprav, plinskih turbin in nepremičnih motorjev od aprila 2018 dalje izvzete srednje kurilne naprave, medtem ko se uredba še vedno uporablja za male kurilne naprave. Zaradi tega je potrebno obstoječo uredbo novelirati).
Nova uredba ne vnaša večjih sprememb za male kurilne naprave. Pri tem se lahko izpostavijo naslednje novosti:
- male kurilne naprave so vse kurilne naprave z vhodno toplotno močjo do 1 MW, ne glede na uporabljeno gorivo in namen uporabe;
- kurilne naprave na trdna goriva se opredelijo kot kurilne naprave za ogrevanje prostorov oz. sanitarne vode in kurilne naprave za tehnološke namene. Za novo delitvijo kurilnih naprav na trdna goriva, ki se bodo uporabljala za tehnološke namene, se razširja tudi nabor uporabe možnih trdnih goriv v teh napravah, kot npr. ostanki biomase rastlinskega izvora iz proizvodnje in obdelave celuloze papirja in kartona (t.i. papirniška industrija), ter proizvodnje živil in pijač (prehrambna industrija). Za kurilne naprave, ki uporabljajo trdna goriva za tehnološke namene, se določajo tudi nove mejne vrednosti emisije snovi in sicer za dušikov monoksid in dušikovega dioksida, izražen kot NO2, ter za žveplov dioksid;
- nova uredba se ne uporablja za določevanje mejnih vrednosti emisije snovi v zrak iz kurilnih naprav, ki so izdelane v skladu z nekaterimi evropskimi uredbami-
Prehodna določba določa emisijske mejne vrednosti za kurilne naprave na trdna goriva, ki so bile dane na trg v obdobju od 1. 1. 2012 do začetka veljavnosti nove uredbe. Hkrati se omogoča okoljski inšpekciji, da zaključi postopke v skladu z novo uredbo glede spornih kurilnih naprav. Sporne kurilne naprave so tiste, ki so bile dane na trg po 1. 1. 2016, pri čemer niso dosegale strožjih mejnih vrednosti emisij, ki so se začele uporabljati s 1. 1. 2016. Uporaba teh naprav bo dopustna, če emisije ne presegajo mejnih vrednosti, ki so bile veljavne na dan 31. 12. 2015.
Spremembe Uredbe o podatkih registra nepremičnin
Vlada RS je izdala Uredbo o spremembah Uredbe o podatkih registra nepremičnin.
Sistem množičnega vrednotenja nepremičnin v Sloveniji uporablja podatke registra nepremičnin. Do izračuna vrednosti nepremičnin po novem Zakonu o množičnem vrednotenju nepremičnin (ZMVN-1), vrednotenje nepremičnin poteka po obstoječem Zakonu o množičnem vrednotenju nepremičnin (ZMVN).
S spremembami ZMVN-1 se rok za izvedbo novega množičnega vrednotenja nepremičnin zamika iz 31. julija 2019 na 31. marec 2020. Zaradi zamika uvedbe novega množičnega vrednotenja nepremičnin je treba podatke registra nepremičnin, ki se uporabljajo le po obstoječem sistemu vrednotenja, ohraniti do 31.3.2020.
Predlagana časovna uskladitev zagotavlja, do se bo vrednotenje nepremičnin po trenutno veljavnem sistemu vrednotenja po ZMVN izvajalo nemoteno do prehoda v nov sistem množičnega vrednotenja po ZMVN-1.
Spremembe Uredbe o podatkih v evidenci vrednotenja
Vlada RS je izdala Uredbo o spremembah Uredbe o podatkih v evidenci vrednotenja.
Z Zakonom o množičnem vrednotenju nepremičnin (ZMVN-1) je bilo za potrebe množičnega vrednotenja nepremičnin določena vzpostavitev nove evidence vrednotenja kot posebne namenske evidence za potrebe množičnega vrednotenja nepremičnin, v kateri se bodo shranjevali podatki, ki se uporabljajo pri izračunu posplošene vrednosti vseh nepremičnin v Sloveniji. Za nekatere podatke, ki se uporabljajo za množično vrednotenje nepremičnin, je evidenca vrednotenja matična evidenca, saj se podatki vanjo evidentirajo na podlagi vprašalnikov, ki jih izpolnijo lastniki oziroma upravljavci. Taki podatki so podatki o posebnih enotah vrednotenja, to so t. i. posebne nepremičnine, in sicer elektrarne, bencinski servisi in pristanišča.
22. junija 2019 je začel veljati Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o vsebini vprašalnikov za pridobivanje podatkov za potrebe množičnega vrednotenja, s katerim so bile uveljavljene nekatere spremembe podatkov, ki se zbirajo z vprašalniki od oseb, ki opravljajo dejavnost. Osebam, ki opravljajo dejavnost, so bili konec junija 2019 že posredovani vprašalniki. S predmetno uredbo je treba zagotoviti uskladitev evidence vrednotenja z že uveljavljenimi spremembami podatkov, ki se zbirajo z vprašalniki, ter na ta način zagotoviti, da se bodo zbrani podatki izkazali v evidenci vrednotenja ter tudi uporabili za potrebe množičnega vrednotenja (t.j. za oblikovanje modelov vrednotenja ter za pripis posplošene vrednosti nepremičninam).
ZMVN-1 je prvotno predvideval, da bo do prvega pripisa posplošenih vrednosti nepremičninam na novi pravni podlagi prišlo 1. avgusta 2019. Skladno s tem je bilo v Uredbi o podatkih v evidenci vrednotenja določeno, da se uporaba nekaterih določb zamakne na 1. avgust 2019. V teh določbah so namreč določene vsebine, ki se jih bo lahko določilo šele na podlagi sprejetih modelov vrednotenja. Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin se je rok za pripis novih posplošenih vrednosti nepremičninam po pravilih ZMVN-1 zamaknil na 1. april 2020. Z novim datumom je treba uskladiti začetek uporabe nekaterih določb Uredbe o podatkih v evidenci vrednotenja.
Predlagana uredba mora biti uveljavljena do 31. julija 2019, saj sicer njena uveljavitev v delu prilagoditve datuma izvedbi množičnega vrednotenja nepremičnin zaradi vsebinske izpolnitve določbe prvotne določbe uredbe, za katero se predlaga sprememba, ne bo več mogoča.
Sprememba Uredbe o koncesiji za rabo termalne vode za ogrevanje in potrebe kopališča Terme Lendava
Vlada RS je izdala Uredbo o spremembah Uredbe o koncesiji za rabo termalne vode iz vrtin Le-1g/97, Pt-20/49 in Pt-74/50 za ogrevanje in potrebe kopališča Terme Lendava.
Predlagane spremembe uredbe so potrebne zaradi uskladitve z dejanskim stanjem pri nekaterih nepremičninah.
Aneks št. 2 h Koncesijski pogodbi za upravljanje Naravnega rezervata Škocjanski zatok
Vlada RS je sklenila Aneks št. 2 h Koncesijski pogodbi za upravljanje Naravnega rezervata Škocjanski zatok, št. 252100-50-85/00 z dne 5. 6. 2000. Vlada je za podpis aneksa pooblastila ministra za okolje in prostor Simona Zajca.
Koncesijsko razmerje za upravljanje naravnega rezervata Škocjanski zatok, ki ga izvaja Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) od 5. novembra 1999 na podlagi sklenjene koncesijske pogodbe (iz leta 2000) in aneksa št 1 h koncesijski pogodbi (iz leta 2009), se zaključi 6. novembra 2019.
Uredba o koncesiji za upravljanje Naravnega rezervata Škocjanski zatok med drugim določa, da se koncesija lahko podaljša na način in pod pogoji, ki so določeni v koncesijski pogodbi. Ta med drugim določa, da se koncesijska pogodba lahko podaljša z aneksom pod pogojem, da je koncesionar redno izpolnjeval vse obveznosti iz te pogodbe ter da obstaja javni interes za nadaljnje upravljanje rezervata.
DOPPS (koncesionar) je v celoti in s polno odgovornostjo vse koncesijsko obdobje izvajal javno službo upravljanja naravnega rezervata po predpisih s področja ohranjanja narave in v skladu s svojimi pravicami in dolžnostmi iz koncesijske pogodbe ter letnimi programi dela ter upravljavskimi načrti, ki jih je sprejela vlada. Vlogo za podaljšanje koncesije je Ministrstvu za okolje in prostor (MOP) predložil skladno s predpisanim rokom, k vlogi je predložil pregledno Poročilo o izvajanju javne službe - upravljanja Naravnega rezervata Škocjanski zatok v obdobju od leta 2009 do 2018.
S predlaganim aneksom se koncesija podaljšuje za 10 let, vendar je v aneksu dodano določilo, da se v primeru, če se s spremembo zakona s področja ohranjanja narave določi drugačen način upravljanja zavarovanih območij, koncesijska pogodba lahko sporazumno razdre, pri čemer pa MOP in DOPPS za namen upravljanja naravnega rezervata preverita in po možnosti dogovorita nov način sodelovanja, skladno s spremembo zakona.
Poročilo o ugotovitvah in poročilu preveritvene misije OSART o pregledu obratovalne varnosti v Nuklearni elektrarni Krško
Vlada RS se je seznanila s Poročilom o ugotovitvah in poročilu preveritvene misije OSART o pregledu obratovalne varnosti v Nuklearni elektrarni Krško (NEK).
Preveritvena misija, ki jo je sestavljala ekipa strokovnjakov iz držav članic in Mednarodne agencije za atomsko energijo (MAAE), je bila opravljena v NEK med 15. ter 19. oktobrom 2018. Pred začetkom preveritvene misije so člani ekipe pregledali gradivo o ukrepih, izvedenih v NEK na podlagi prvotne misije. Nato so vse izvedene ukrepe preverili še v sami elektrarni ter spisali celovito poročilo o izvajanju ukrepov, predvidenih v izvedbenem načrtu, prav tako pa ocenili uspešnost izvedenih izboljšav ter prepoznali dobre prakse.
Kot je zapisano v končnem poročilu preveritvene OSART misije je bila v času pregleda opažena pripravljenost in motiviranost vodstva elektrarne za uporabo t. i. benchmarkinga z drugimi jedrskimi elektrarnami, na ta način je vodstvo namenilo pozornost razmisleku glede novih idej in iskanju izboljšav, kar je ekipa pregledovalcev ocenila kot jasen pokazatelj trdne zavezanosti varnosti. Po navedbah članov ekipe je osebje elektrarne med samim pregledom delovalo odprto in pregledno. Trajnostno pozitivni rezultati so bili pridobljeni na številnih področjih, ki so bila pregledana tekom misije. Od vseh na podlagi izvedene osnovne OSART misije iz leta 2017 načrtovanih ukrepov je bilo za časa preveritvenega pregleda v celoti rešenih 70 % ukrepov, 30 % pa jih doseglo zadovoljiv napredek.
Misija je zaključila, da izvedeni ukrepi ter ukrepi v izvajanju popolnoma zadovoljujejo priporočila in predloge prvotne OSART misije.
URSJV z izvedbo dodatnih sestankov in inšpekcij redno preverja status izvedbe OSART ukrepov. Do današnjega dne je izvedenih 74 od 75 ukrepov. Zadnji še nedokončani ukrep bo zaključen do konca septembra 2019.
Odgovor RS v predsodnem postopku na uradni opomin Evropske komisije zaradi neizpolnitve obveznosti iz Uredbe o recikliranju ladij
Vlada RS je sprejela odgovor Slovenije v predsodnem postopku na uradni opomin Evropske komisije zaradi neizpolnitve obveznosti iz prvega, tretjega in četrtega odstavka 22. člena Uredbe (EU) št. 1257/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. novembra 2013 o recikliranju ladij in spremembi Uredbe (ES) št. 1013/2006 in Direktive 2009/16/ES (kršitev št. 2019/2091).
Vlada med drugim odgovarja, da je Slovenija izpolnila svoje obveznosti in je imenovala člana stalnega osebja, odgovornega za sodelovanje med državami članicami. Komisija je bila o tem obveščena 18. 3. 2019 preko elektronske pošte.
Slovenija za zagotovitev izvajanja uredbe pripravlja Uredbo o izvajanju Uredbe (EU) o recikliranju ladij. S sprejemom te uredbe bodo izpolnjene vse obveznosti iz prvega in četrtega odstavka 22. člena Uredbe 1257/2013/EU oz. odpravljeni vsi očitki Komisije iz uradnega opomina.
Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) je že pripravilo osnutek uredbe ter 23. maja 2019 pričelo s postopkom javne obravnave. Osnutek je bil objavljen na spletni strani MOP, o čemer je MOP Komisijo obvestil 24. maja 2019.
Po uskladitvi pripomb javnosti je nadaljnje medresorsko usklajevanje predvideno v mesecu juliju 2019, sprejem uredbe pa v sredini septembra 2019.
Mnenje o predlogu dopolnitev Stanovanjskega zakona
Vlada RS je sprejela Mnenje o predlogu Zakona o dopolnitvah Stanovanjskega zakona (SZ-1D), ki ga je Državnemu zboru RS predložil Državni svet RS.
Predlagatelj predlaga dopolnitev veljavnega Stanovanjskega zakona z določbami o potrebnih soglasjih pri sprejemanju odločitev o gradbenih posegih in izboljšavah na večstanovanjskih stavbah, ki so povezani z odpravo arhitektonskih ovir in je zanje treba pridobiti gradbeno dovoljenje (predlagano je soglasje več kot 50 % etažnih lastnikov po solastniških deležih). Nižje soglasje bi po mnenju predlagatelja olajšalo sprejetje odločitev o gradbenih delih in izboljšavah, kadar gre za gradbene posege, ki zadevajo odpravo arhitektonskih ovir (npr. vgradnja dvigal) in izboljšuje dostopnost v okviru večstanovanjskih stavb. S tem naj bi bila omogočena prenova starejšega stavbnega fonda in posledična izboljšava kakovosti bivanja, to pa bi imelo pozitivne učinke tudi na tržno vrednost posameznih stanovanjskih enot.
Vlada predloga zakona ne podpira. Med drugim pojasnjuje, da ima v Normativnem delovnem programu vlade za letošnje leto že predvideno sprejetje novega Stanovanjskega zakona, ki bo vseboval tudi spremembe glede potrebnih soglasij za izvedbo poslov, ki presegajo okvir rednega upravljanja (mednje sodijo tudi izboljšave in posegi, za katere je potrebno gradbeno dovoljenje). Predlagane zakonske rešitve v novem Stanovanjskem zakonu bodo reševale problem soglasij sistemsko in ne le za tiste izboljšave, ki se nanašajo na odpravo arhitektonskih ovir, kar je predmet predlagane dopolnitve zakona.
Hkrati z znižanjem zahtevanega soglasja bo predlagano pravno varstvo preglasovanih etažnih lastnikov. Vsak etažni lastnik, ki je preglasovan, lahko zahteva v nepravdnem postopku razveljavitev sklepa o odločitvi etažnih lastnikov glede vzdrževanja stanovanjske stavbe, ki pomeni vgraditev novih naprav in opreme ali njihovo nadomestitev pred potekom pričakovane dobe trajanja. Sodišče sklep razveljavi, če ugotovi, da bi se s posegom iz izpodbijanega sklepa poslabšal posamezni del etažnega lastnika ali bi stroški izvršitve izpodbijanega sklepa predstavljali preveliko breme.
Odgovor na pisno poslansko vprašanje v zvezi z onesnaževanjem slovenskega morja
Vlada RS je sprejela Odgovor na pisno poslansko vprašanje poslanca Zmaga Jelinčiča Plemenitega v zvezi z onesnaževanjem slovenskega morja.
Vlada v odgovoru med drugim navaja, da se ni povezala z Italijo glede preprečitve gradnje terminala za utekočinjen zemeljski plin na Krku. Krk leži na območju Republike Hrvaške. Zato se Slovenija ne povezuje z nobeno državo, z namenom, da bi preprečila gradnjo termina, nasprotno, Slovenija je podprla uvrstitev terminala na Krku na listo evropskih energetskih prioritet in nima strokovnih vsebinskih zadržkov glede terminala, če bo ta skladen z najnovejšo tehnologijo. Vlada oziroma pristojno Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) glede nameravanega terminala za utekočinjen zemeljski plin na Krku ne vodi postopkov z Republiko Hrvaško, ker ne gre za poseg z verjetno pomembnimi čezmejnimi vplivi na okolje RS.
Slovenija se zaveda, kako kroži Jadransko morje in MOP dobro pozna osnovne geografske in kvalitativne okoljske podatke. Pristojni slovenski organi in strokovne inštitucije (Inštitut za biologijo, Morska biološka postaja) poznajo tudi natančnejše tokovnice Jadranskega morja. Tokovnice in kvaliteta stanja morskega okolja, ter učinki vpliva, so tudi pomembni za ocenjevanju čezmejnih vplivov na okolje, zato je MOP nanje zelo pozoren.
MOP je skladno z določbami Direktive 2008/56/ES o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike morskega okolja pripravil Načrt upravljanja z morskim okoljem za obdobje 2017-2021. V načrtu so zajete vsebine stanja morskega okolja, vključno s tokovanjem, kot tudi ukrepi za preprečevanje slabšanja stanja morskega okolja. V letošnje letu je bila izvedena delna posodobitev presoje stanja morskega okolja. V dokumentu, ki je dostopen na spletni strani ministrstva, so opredeljene bistvene značilnosti slovenskega morja, vključno s tokovanjem.
Hkrati vlada pojasnjuje, da so vse države članice EU skladno z Okvirno direktivo o morski strategiji zavezane pripraviti načrte upravljanja z morskim okoljem, katerih cilj je ohranjati dobro stanje morskega okolja oziroma izboljšati njegovo stanje. Tako so tudi druge oziroma sosednje države zavezane ne poslabševati stanja morskega okolja in morajo v primeru posega v morsko okolje dokazati, da vpliva ni. Dokazati morajo tudi, da ni čezmejnega vpliva, saj Okvirna direktiva o morski strategiji nalaga, da sosednje države ne smejo poslabševati stanja morskega okolja čezmejno.
Odgovor na pisno poslansko vprašanje v zvezi s požari v predelovalnicah odpadkov
Vlada RS je sprejela Odgovor na pisno poslansko vprašanje poslanca Zmaga Jelinčiča Plemenitega v zvezi s požari v predelovalnicah odpadkov.
Vlada v odgovoru med drugim navaja, da pripravlja Uredbo o skladiščenju trdnih gorljivih odpadkov na prostem, ki bo določala zahteve za skladišča in zahteve za skladiščenje trdnih gorljivih odpadkov na prostem, z upoštevanjem izhodišča, da taka skladišča predstavljajo nevarnost za onesnaženje okolja, predvsem zraka, voda in tal, tudi v primeru izrednih dogodkov v skladiščih, kot so na primer požari, kar so potrdili primeri požarov odpadkov v bližnji preteklosti.
Uredba se bo uporabljala za skladiščenje trdnih gorljivih odpadkov na prostem (nad 200 m3). Med trdne gorljive odpadke spadajo: odpadna plastika, odpadna guma (razen izrabljenih gum iz predpisa, ki ureja ravnanje z izrabljenimi gumami), odpadni papir, odpadni les, odpadni tekstil ali mešanica teh odpadkov, trdni odpadki, ki vsebujejo plastiko, gumo, papir, les ali tekstil ali druge gorljive odpadne materiale, ter trdno gorivo iz predpisa, ki ureja predelavo nenevarnih odpadkov v trdno gorivo in njegovo uporabo.
Splošne zahteve za skladiščenje odpadkov so že določene v predpisu, ki ureja odpadke. Ta uredba pa določa dodatne zahteve za skladiščenje trdnih gorljivih odpadkov in se bo uporabljala za vse načine skladiščenja teh odpadkov na prostem, neodvisno od tega, ali so odpadki v razsutem stanju, v balah, v kontejnerjih, kovinskih zabojnikih ali big-bag vrečah. Izjema je skladiščenje odpadkov v standardiziranih ognjevarnih kontejnerjih z vgrajenim zadrževalnim sistemom za prestrezanje in zadrževanje gasilnih tekočin, za katero se uporabljajo le določbe glede ravnanja z gasilno vodo, ki nastaja pri gašenju požarov. Zavezanci za izvajanje Uredbe bodo izvirni povzročitelji odpadkov, zbiralci odpadkov in obdelovalci odpadkov, saj vsi izvajajo skladiščenje odpadkov bodisi kot začasno skladiščenje, predhodno skladiščenje ali skladiščenje pri obdelavi odpadkov.
Uredba bo urejala ukrepe varstva okolja in požarnega varstva, ki zadevajo skladiščenje trdnih gorljivih odpadkov in izredne dogodke v skladiščih, kot je na primer gorenje odpadkov oziroma požar, in obsega: splošne ukrepe, povezane z rednim izvajanjem skladiščenja; ukrepe za preprečevanje požara; ukrepe pripravljenosti za primer požara, še posebej ukrepe za preprečitev onesnaženja okolja ob požaru in po njem; ukrepe hitrega zaznavanja požara in ukrepe za preprečitev onesnaženja okolja ob in po požaru.
Predlog uredbe je bil dvakrat v javni obravnavi. Po opravljenih javnih obravnavah so bile smiselno upoštevane pripombe sodelujočih. 1. 7. 2019 je bil predlog posredovan v medresorsko usklajevanje, po zaključku postopka pa bo uredbo sprejela vlada.
Imenovanje generalne sekretarke v Ministrstvu za okolje in prostor
Vlada RS je mag. Radovanko Petrić imenovala za generalno sekretarko v Ministrstvu za okolje in prostor, za dobo petih let, in sicer od 19. 7. 2019 do 18. 7. 2024, z možnostjo ponovnega imenovanja.
Zakon o javnih uslužbencih (ZJU) med drugim določa, da vlada na predlog ministra imenuje generalnega sekretarja v ministrstvu. Ta z odločbo o imenovanju pridobi položaj generalnega sekretarja v ministrstvu za dobo petih let.
V skladu z ZJU se uradnik za položaj generalnega sekretarja v ministrstvu, izbira na podlagi javnega natečaja, ki ga izvaja posebna natečajna komisija, katero za vsak primer posebej imenuje uradniški svet.
Posebna natečajna komisija je najprej ugotovila kateri kandidati izpolnjujejo natečajne pogoje in nato izvedla postopek ugotavljanja strokovne usposobljenosti in primernosti teh kandidatov za položaj generalnega sekretarja v MOP na podlagi Standardov strokovne usposobljenosti z merili za izbiro in metodami preverjanja usposobljenosti uradnikov na položajih v državni upravi. Posebna natečajna komisija je izdala sklep, s katerim je ugotovila, da mag. Radovanka Petrić izpolnjuje natečajne pogoje in je glede na svojo strokovno usposobljenost primerna kandidatka za ta položaj.
Sklenitev sodne poravnave v pravdni zadevi tožeče stranke RS proti toženi stranki Občini Pivka
Vlada RS se je seznanila z namero o sklenitvi sodne poravnave v pravdni zadevi tožeče stranke Republike Slovenije (Ministrstvo za okolje in prostor) proti toženi stranki Občini Pivka, ki se na prvi stopnji vodi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljana pod opr. št. VII Pg 2233/2017.
V konkretnem primeru je Državno odvetništvo RS na predlog Ministrstva za okolje in prostor (MOP) 18. 10. 2017, vložilo tožbo zoper Občino Pivka, in sicer zaradi plačila 83.341 EUR iz naslova kršitev Pogodbe o sofinanciranju investicije, št. 2330-13-730026, ki sta jo MOP in Občina Pivka podpisali 16. 5. 2013.
Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK) je namreč 19. 3. 2015 v občini izvedla kontrolo projekta izgradnje kanalizacije in čistilnih naprav ter ugotovila kršitve zakonodaje s področja javnih naročil, zaradi česar je posledično prišlo do izreka finančnega popravka v višini 83.341 EUR. Občina je zahtevek za vračilo neupravičeno izplačanih sredstev, zavrnila, zato se je vložila tožba.
V pravdnem postopku se je izkazalo, da Pogodba o sofinanciranju kot podlago za finančni popravek nepravilnosti izrecno določa krivdno ravnanje nasprotne stranke. Enakega stališča je bilo tudi sodišče, ko je v okviru materialne procesnega vodstva izrazilo svoje mnenje, da krivde v konkretnem primeru nasprotni stranki ne bo mogoče dokazati, saj je posredniško telo potrjevalo zahtevke tožene stranke (Občina Pivka) brez pripomb in ugovorov. Prav tako so se v konkretnem postopku izpostavile tudi druge pravne okoliščine, ki bi ključno negativno vplivale na uspeh in utemeljenost vloženega pravdnega zahtevka.
Na pripravljalnem naroku je bil s strani odvetnika tožene stranke podan predlog za sklenitev sodne poravnave, in sicer na način, da bi tožena stranka plačala 15 % vtoževanega zneska. Sodnica je iz razloga možnosti sklenitve poravnave narok za glavno obravnavo prestavila.
MOP izpostavlja, da konkretnega primera ni mogoče enačiti z drugimi pravdami za vračilo evropskih sredstev. Pri čemer je v konkretnem primeru treba upoštevati tako izraženo stališče sodišča, sodno praksa, soglasje SVRK ter ugotovitve Državnega odvetništva RS, ki nakazujejo, da je uspeh v citiranem pravdnem postopku ob odsotnosti dokazov, kot tudi drugih pravnih okoliščin, zelo malo verjeten. Sklenitev sodne poravnave je ob upoštevanju načela ekonomičnosti postopka kot tudi vsega navedenega v konkretnem primeru najbolj smotrna.
Pogodba o brezplačnem prenosu zemljišča v last Občine Vransko in Občine Ormož
Vlada RS je sprejela sklep, da bo sklenila pogodbo o brezplačnem prenosu zemljišča s parc. št. 785/4, k.o.1012 – Vransko (ID 2444120), v last Občine Vransko in zemljišča s parc. št. 1303/1, k.o. 332 – Ormož (ID 4078364), v last Občine Ormož. Vlada je za podpis obeh pogodb pooblastila direktorja Direkcije RS za vode Tomaža Prohinarja.
Očina Vransko je podala pisno vlogo za prenos lastništva zemljišča. DRSV na podlagi Zakona o vodah (ZV-1) izdala Odločbo o prenehanju statusa naravnega vodnega javnega dobra, s katero je bilo zemljišče izvzeto iz javnega dobra, ker to zemljišče dejansko nima več funkcije vodnega zemljišča in ga tudi v prihodnje ne bo imelo, saj na njem voda ni več trajno prisotna, zato to zemljišče ne izpolnjuje več pogojev za vodno zemljišče. V Potrdilu o namenski rabi zemljišča, ki ga je izdala občina je navedeno, da to zemljišče po veljavnih prostorskih aktih spada med stavbna zemljišča na območju za gospodarske cone (IG). Dodatno je občina podala izjavo v kateri izjavlja, da je na delu tega zemljišča zgrajen objekt lokalne javne infrastrukture, in sicer kategorizirana javna pot, na drugem delu tega zemljišča pa je tudi nekategorizirana dostopna pot do poslovnega objekta, ki je v solasti občine Vransko. ZV-1 med drugim določa, da če je na zemljišču, glede katerega je bila izdana odločba o prenehanju statusa naravnega vodnega javnega dobra, zgrajen objekt lokalne javne infrastrukture, pa zemljiškoknjižno stanje ni urejeno, lahko ministrstvo ali lokalna skupnost predlaga, da vlada s pogodbo o brezplačnem prenosu tako zemljišče prenese v last lokalne skupnosti na območju, kjer je zgrajen objekt lokalne javne infrastrukture.
Občina Ormož je podala pisno vlogo za prenos lastništva zemljišča s parc. št. 1303/1, k.o. 332 – Ormož (ID 4078364), na občino. DRSV je na podlagi ZV-1 izdala Odločbo o prenehanju statusa naravnega vodnega javnega dobra, s katero je bilo zemljišče izvzeto iz javnega dobra, ker to zemljišče dejansko nima več funkcije vodnega zemljišča in ga tudi v prihodnje ne bo imelo, saj na njem voda ni več trajno prisotna, zato to zemljišče ne izpolnjuje več pogojev za vodno zemljišče iz ZV-1. V Potrdilu o namenski rabi zemljišča, ki ga je izdala občina je navedeno, da to zemljišče po veljavnih prostorskih aktih spada med stavbna zemljišča na katerem je zgrajeno parkirišče. Dodatno je Občina Ormož podala izjavo v kateri izjavlja, da je na zemljišču že zgrajen objekt javne infrastrukture, ki je v evidenci osnovnih sredstev občine. ZV-1 med drugim določa, da če je na zemljišču, glede katerega je bila izdana odločba o prenehanju statusa naravnega vodnega javnega dobra, zgrajen objekt lokalne javne infrastrukture, pa zemljiškoknjižno stanje še ni urejeno, lahko ministrstvo ali lokalna skupnost predlaga, da vlada s pogodbo o brezplačnem prenosu tako zemljišče prenese v last lokalne skupnosti na območju, kjer je zgrajen objekt lokalne javne infrastrukture.
Informacijo o predlogu ureditve stvarnopravnih razmerij v zvezi z zemljiščem s parc. št. 115/1, k.o. Teharje
Vlada RS se je seznanila z Informacijo o predlogu ureditve stvarnopravnih razmerij v zvezi z zemljiščem s parc. št. 115/1, k.o. Teharje, katerega sestavni del so osnutki pogodb o brezplačnem prenosu zemljišča s parc. št. 115/1, k.o. Teharje. Vlada z dnem vpisa lastninske pravice v zemljiško knjigo v korist RS za upravljavca nepremičnine s parc. št. 115/1, k.o. Teharje za del zemljišča določa Ministrstvo za okolje in prostor (MOP).
Vlada je s sklepom naložila MOP, da jo po izvedenih pogajanjih z lastniki zemljišča s parc. št. 115/1, k.o. Teharje, in izvedeni cenitvi seznani o predlogu ureditve stvarnopravnih razmerij v zvezi z zemljiščem s parc. št. 115/1, k.o. Teharje.
Finančne posledice glede sanacije nezakonitega odlagališča bodo natančno določene v investicijskem programu, ki bo predvidoma pripravljen do konca tega leta skupaj z Občinskim podrobnim prostorskim načrtom za območje nezakonitega odlagališča.