Mednarodna skupnost je 17. julija 1998 postavila zgodovinski mejnik, ko je 120 držav sprejelo Rimski statut, ki je pomenil pravno podlago za ustanovitev prvega stalnega Mednarodnega kazenskega sodišča (MKS). Ustanovitev sodišča je velik premik in dosežek pri obravnavi najhujših grozodejstev, saj omogoča pot do pravice tudi v primerih, ko države, v katerih je do zločinov prišlo, teh niso zmožne ali pripravljene same preganjati. MKS je danes eno najpomembnejših orodij za preprečevanje in kaznovanje najhujših zločinov.

Ker MKS nima lastnih mehanizmov pregona, se pri svojem delovanju zanaša na sodelovanje z državnimi organi. Slovenija zato redno poziva države k vsestranskemu sodelovanju s sodiščem.

Krepitev mednarodnega kazenskega pravosodja in z njim odgovornosti za kršitve mednarodnega prava je eden izmed pomembnih ciljev slovenske zunanje politike. Poleg nudenja podpore MKS smo dejavni predvsem pri iskanju rešitev za izboljšanje načela komplementarnosti, temeljnega načela MKS, ki potrjuje, da so za pregon storilcev hudodelstev primarno odgovorne države. Skupaj z Nizozemsko, Belgijo, Argentino, Senegalom in Mongolijo smo tako predlagali pripravo nove večstranske pogodbe o medsebojni pravni pomoči in izročitvah pri pregonu genocida, hudodelstev zoper človečnost in vojnih hudodelstev na državni ravni (t.i. pobuda MLA).