GOV.SI

Slovenščina je in ostaja učni jezik na univerzah

Učni jezik na slovenskih univerzah je in ostaja slovenščina. Z načrtovanimi spremembami Zakona o visokem šolstvu, ki jih pripravljamo, pa želimo jasneje določiti pogoje oziroma izjeme za izvajanje študijskih programov tudi v tujih jezikih, ki ponekod že poteka. Ne gre za novost, torej, pač pa za vzpostavitev okvirja in pogojev za izvajanje že obstoječih vsebin, je - v odgovoru na protestno pismo visokošolskih učiteljev dr. Borisa A. Novaka in dr. Deana Komela o domnevno spornem uvajanju angleščine kot učnega jezika na slovenskih univerzah – med drugim poudaril dr. Jernej Štromajer, državni sekretar na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport in vodja delovne skupine za pripravo novele Zakona o visokem šolstvu.

Na ministrstvu s predlaganimi spremembami 8. člena Zakona o visokem šolstvu sledimo programskim usmeritvam iz resolucije o nacionalnem programu visokega šolstva 2011 – 2020 in evropskemu programu posodobitve visokošolskih sistemov, ki poudarja krepitev kakovosti z mobilnostjo in čezmejnim sodelovanjem. Raba tujih jezikov v študijskem procesu je eden od pomembnih elementov kakovostnega razvoja znanosti. Slovenija mora, če želi biti konkurenčna razvitim državam, omogočiti večjo odprtost visokošolskega prostora. Slovensko visoko šolstvo mora postati del globalnega visokošolskega sistema in svojo kakovost nenehno izboljševati tudi v sodelovanju z najboljšimi tujimi institucijami.

Namen predlaganih sprememb Zakona o visokem šolstvu nikakor ni izrivanje slovenskega učnega jezika, kot napačno interpretirata omenjena visokošolska učitelja. Gre zgolj za jasnejšo določitev načina izvajanja poučevanja v tujih jezikih, ob skrbi za razvoj in učenje slovenščine v visokem šolstvu. Kar je korak k širšemu načinu urejanja slovenskega jezika v visokošolskem prostoru. Predlog novele v ničemer ne ogroža obstoja slovenskega jezika, poudarja pa izvajanje ustavno zagotovljene svobode znanstvenega in umetniškega ustvarjanja.

Sedaj veljavni zakon - že vse od sprejetja prve različice leta 1993 - določa, da se študijski programi, ki se izvajajo v slovenskem jeziku, lahko izvajajo tudi v tujem jeziku. To torej ni nikakršna novost, zato nas še toliko bolj preseneča, da avtorja protestnega pisma problematizirata omenjeno zakonsko dikcijo. Še zlasti, ker predlagana novela z namenom jasnejšega zapisa dopustnosti izvajanja študijskega programa tudi v tujem jeziku z izrecno uporabo besede »vzporedno« zahteva hkrati izvedbo takšnega študijskega programa v slovenskem jeziku.

Naj ob tem spomnimo, da na ministrstvu vseskozi izvajamo ukrepe za krepitev slovenskega strokovnega in znanstvenega jezika, med drugim tudi s financiranjem različnih ukrepov za kakovostnejšo rabo slovenskega jezika in s financiranjem lektoratov slovenskega jezika na 59 univerzah v tujini. Predlog člena o učnem jeziku med drugim tudi določa, da se tujim študentom omogoči pouk slovenščine kot tujega jezika.

V strategiji internacionalizacije slovenskega visokega šolstva je velik del namenjen ohranjanju slovenščine kot jezika stroke, ki je dominantni jezik poučevanja in raziskovanja v Sloveniji. Obenem je posebna pozornost namenjena tujim študentom in učiteljem, ki pridejo k nam na izmenjave – zanje je treba zagotavljati dodatne, zlasti jezikovne vsebine z jezikovnimi tečaji ter izbirnimi predmeti slovenskega jezika in kulture. Slovenski visokošolski zavodi pa so odgovorni tudi za razvoj medkulturnih in globalnih kompetenc diplomantov za uspešno delovanje v lokalnem/nacionalnem okolju, vpetem v globalno okolje, ali pa neposredno v mednarodnem okolju. Zato morajo nuditi kakovostno udejanjanje internacionaliziranega kurikuluma, še zlasti sistematično vključevanje medkulturne dimenzije v vse študijskega programe in discipline na vseh študijskih stopnjah in področjih. To bo dopolnjevala tudi kakovostna ponudba študijskih programov, modulov in predmetov v tujem jeziku.