Finsko predsedstvo želi  z razpravami na tokratnem zasedanju prispevalo k oblikovanju prioritet prihodnje Evropske komisije za naslednjih pet let. Glavni poudarki današnjih razprav bodo v prihodnosti podlaga za nadaljevanje razprave o trajnostni rasti na formalnih zasedanjih Sveta za konkurenčnost, ki bosta potekali septembra in novembra letos v Bruslju.

»Industrija prihodnosti mora biti zelena, kreativna, pametna in sodelujoča«, je v nagovoru kolegov na temo Prihodnost Evropske industrije izpostavil minister Počivalšek. Poudaril je, da mora industrija postati glavna in prednostna naloga naslednjega institucionalnega cikla, in da je sodelovanje med Evropsko komisijo, državami članicam in industrijo, prioritetnega pomena. Industrija je namreč ključna za evropsko gospodarstvo in za konkurenčnost ter rast Evrope, saj zaposluje okoli 32 milijonov ljudi v Evropi ter 30 milijonov ljudi v sektorjih, povezanih z industrijo.

»Da bi okrepili konkurenčnost evropske industrije, potrebujemo sodobno industrijsko politiko, ki bo temeljila na celovitem pristopu. Ta mora na eni strani vključevati ukrepe za prehod v podnebno nevtralno gospodarstvo, na drugi strani pa spodbujati širitev podjetij in jim omogočiti boljši dostop do globalnih trgov,« je opozoril minister Počivalšek ter pri tem spomnil na pomembno podporo malim in srednje velikim podjetjem.

Minister je svoj nastop zaključil z mislijo, da za krepitev industrije prihodnosti potrebujemo usposobljene ljudi z ustreznimi veščinami in kompetencami, ki se znajo prilagoditi hitrim spremembam – slednje med drugim terjajo tudi podnebne spremembe. Teh so se ministri dotaknili v drugem delu razprave, kjer so iskali rešitve za konkurenčno in podnebno nevtralno Evropo. »Vizija EU za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov do leta 2050 je zelo ambiciozna in prav je tako. Vendar pa mora Evropska unija mora najti pravo kombinacijo ukrepov za dosego tega cilja,« je dejal minister Počivalšek in opozoril, da so pri prehodu v nizkoogljično družbo določeni sektorji in verige vrednosti, kot so avtomobilska industrija, transport, gradbeništvo in energetsko intenzivna industrija, še posebno izpostavljeni. Industrijski procesi namreč predstavljajo približno eno petino vseh emisij.

»Naložbe v raziskave in razvoj novih nizkoogljičnih tehnologij so tako ključnega pomena, saj z njimi omogočamo uspešen prehod v krožno gospodarstvo, hkrati pa razvijamo nove poslovne modele, materiale in omogočamo digitalizacijo,« je povedal.

Minister je ponovil tudi že znano stališče, da moramo pri doseganju neto ničelnih emisij toplogrednih plinov na ravni EU do leta 2050 izkazati ustrezno raven ambicioznosti, vendar pa mora v ospredju reševanja podnebnih izzivov ostati tudi vidik mednarodne konkurenčnosti gospodarstva. »Ta je za nas še posebno pomemben zaradi strukture slovenskega gospodarstva, kjer industrija prispeva kar četrtino k vsej dodani vrednosti.«