V dopoldanskem delu srečanja so se ministri osredotočili na javno razpravo o raziskavah in inovacijah za inovacijsko vodeno trajnostno rast. Pri tem je bilo ključno vprašanje, ki si ga zastavljajo ministri na ravni EU, ravno v času oblikovanja nove Evropske komisije ter ostalih vodilnih položajev v Svetu EU in Evropskem parlamentu, kakšen naj bo na znanosti in inovacijah utemeljen model prihodnjega razvoja EU. Ta mora biti konkurenčen v globalnem merilu, hkrati pa mora vključevati ključne evropske vrednote, so se strinjali.

Minister dr. Pikalo je v svojem nastopu poudaril, da mora razprava o novem razvojnem modelu EU temeljiti na družbenih izzivih, saj so ti tisti, ki bodo zagotavljali trajnost. »Brez ukrepov, ki bodo upoštevali podnebne spremembe in evropski socialni model, si novega razvojnega pristopa ne moremo predstavljati. Znanost na EU in na nacionalni ravni ne sme biti zgolj vprašanje enega resorja ali enega področja. Zato Slovenija zagovarja t.i. horizontalizacijo znanosti in inovacij,« je v Helsinkih poudaril minister. »Široka partnerstva, ki segajo preko okvirov nacionalnih politik so nujna za razvojni model EU, ki bo gradil na ljudeh in bo uspešen v globalnem merilu.”

Ob tem ne gre pozabiti, da je predpogoj za kakršnokoli resno razpravo o novih pristopih in ukrepih na področju znanosti, inovacij in razvoja tako na ravni EU kot na nacionalni ravni ustrezno zagotavljanje finančnih sredstev, je še dejal dr. Jernej Pikalo.

Ob razpravi ministrov na delovnem kosilu je dr. Pikalo poudaril pomen znanosti in inovacij za boljšo kakovost življenja in blaginjo. Za zagotavljanje ugodnih pogojev za razvoj znanosti si bodo morali prizadevati vsi politični akterji oziroma ministrstva. Slovenija se strinja, da mora konkurenčnost Evropske unije temeljiti na znanosti, izobraževanju in podjetniških idejah. Odlična znanost in inovacije bi morali biti močno povezani in vključeni v vse sektorske politike, da bi zagotovili takšno trajnostno rast, ki bo skrbela tudi za ohranjanje okolja ter ki bo prispevala k boljši kakovosti življenja državljank in državljanov. »Naše konkurenčne prednosti niso naravni viri ali velikost, temveč so to ljudje.«

V popoldanskem delu srečanja so se ministri in ministrice osredotočili na razpravo o »Misijah« kot strateškem orodju programa »Obzorje Evropa«. Tokrat so se v razpravi osredotočili na pomen »Misij« pri vodenju in upravljanju programa, saj gre za pomembno spremembo v upravljanju znanosti na ravni EU.

Zaenkrat je načrtovanih pet »Misij«, in sicer na naslednjih področjih: prilagajanje klimatskim spremembam, vključno z družbeno preobrazbo, bolezni raka, zdravi oceani, morja, obalne in notranje vode, klimatsko nevtralna in »pametna« mesta, ter zdrava prst in hrana.

Evropski komisar Carlos Moedas je v tem delu ministricam in ministrom predstavil tudi izbor predsedujočih posameznim odborom »Misij«. Izbrane kandidatke in kandidati so bili izbrani med več kot 2000 predlaganimi imeni s strani držav članic.

Minister dr. Pikalo je opozoril na veliko odgovornost odborov »Misij«, ki jih bodo ti imeli v fazi načrtovanja. V fazi priprav je ključnega pomena ustrezna vključitev vseh zainteresiranih strani, tudi na ravni posameznikov, ob tem pa je opozoril, da ne bi smelo priti do uresničevanja enostranskih agend. »Slovenija vidi koristi in prednosti tega pristopa, a opozarja, da ne sme voditi v prevelika nihanja v vlaganjih na posameznih ključnih raziskovalnih področjih v Evropi. Na ravni EU podpiramo predvsem sodelovalne raziskave. Instrumenti, ki omogočajo podporo enemu samemu udeležencu, pa morajo ostati v razumnih mejah,« je izpostavil minister dr. Pikalo.

Ob robu neformalnega zasedanja ministrov se je dr. Jernej Pikalo sestal še z vodji delegacij Nemčije in Portugalske, s katerima bo Slovenija sopredsedovala Svetu EU. Pogovarjali so se o prioritetah, ki jih bodo v času predsedovanja namenili področju raziskav in inovacij.