Skoči do osrednje vsebine

Državni sekretar Marko Maver:»Krožno gospodarstvo bo imelo ključno vlogo pri doseganju podnebnih ciljev in ohranjanju dobrega stanja okolja«

  • Ministrstvo za okolje in prostor
Državni sekretar Marko Maver je danes nagovoril udeležence slovensko – nemških dnevov krožnega gospodarstva o tehnologijah in dosežkih na področju recikliranja in krožnega gospodarstva, ki jih v imenu Nemškega zveznega ministrstva za gospodarstvo in energijo, organizirata Goduni International in RETech Partnership e.V. v partnerstvu z Gospodarsko zbornico Slovenije.

Prehod v krožno gospodarstvo je ena izmed prioritet Slovenije, zato smo na pobudo Ministrstva za okolje in prostor že leta 2015 sprejeli Okvirni program prehoda v zeleno in krožno gospodarstvo z namenom postopnega uveljavljanja tega modela v slovenski družbi. Slovenija se uvršča tudi med prve države, ki imajo tudi Kažipot prehoda v krožno gospodarstvo, ki opredeljuje ključna področja za ukrepe, pripravljamo pa tudi nadaljnje ukrepe za implementacijo. Državni sekretar Marko Maver je poudaril, da bo krožno gospodarstvo imelo ključno vlogo pri doseganju podnebnih ciljev in ohranjanju dobrega stanja okolja, hkrati pa se vedno bolj krepi zavedanje, da tudi pri ohranjanju konkurenčnosti samega gospodarstva. Državni sekretar je poudaril, »da prehod iz tako imenovanega »linearnega« v »krožni« ekonomski model ni izbira, ampak  nuja, če želimo preživeti. Učinkovito ravnanje z odpadki, pri čemer je preventiva kot izhodišče ali prednost, lahko bistveno prispevajo k učinkoviti rabi virov. Zato mora biti glavni cilj preprečevanje odpadkov in preprečevanje nezakonitih in nenadzorovanih ravnanj z odpadki z upoštevanim prednostnim vrstnim redom hierarhije ravnanja z odpadki. V kolikor odpadki nastanejo, se jih prednostno usmeri v recikliranje, odpadke, ki jih ni mogoče reciklirati in presegajo predpisane zahteve za odložitev na odlagališču, usmeriti v predelavo, izdelavo trdnega goriva ali v termično obdelavo in zmanjšati odlaganje odpadkov izključno na tiste, ki jih ni mogoče reciklirati ali predelati v trdno gorivo ali termično obdelati.«

Spremenjena krovna Direktiva o odpadkih določa tudi minimalne kriterije za delovanje sistemov razširjene odgovornosti proizvajalcev (ROP). Pri izvajanju predpisov, kjer je bila uveljavljena ROP se soočamo predvsem s težavami, ki so posledica obstoječega pravnega okvira sistema ravnanja z odpadki in pomanjkljive vključitve načela ROP v ta okvir, do sedaj urejenega predvsem s parcialnimi rešitvami, pomanjkljivega institucionalnega okvirja za delovanje tega principa in nezadostnega nadzora. Maver je med drugim povedal, »da je zato nujna učinkovita sistemska rešitev te problematike. Predpogoj za učinkovito delovanje ROP je identifikacija akterjev na trgu (register proizvajalcev), določitev tržnih deležev in obveznosti ter trenuten vpogled v izpolnjevanje obveznosti, v primeru, da je nosilcev več, pa je potrebno tudi dodatno koordinacijsko telo. Trenutno je v javni obravnavi osnutek nove Uredbe o embalaži in odpadni embalaži ter sprememba Zakona o varstvu okolja, ki se nanaša na splošne določbe ravnanja z odpadki in novo poglavje o razširjeni odgovornosti proizvajalcev. Veliko obveznosti in pomembna vloga pri varovanju okolja je dana proizvajalcem, ki so nepogrešljiv člen gospodarstva.«

 Razširjena odgovornost je prepoznana tudi kot ključni instrument v povezavi s trajnostno rabo virov in krožnim gospodarstvom. Skupaj z drugimi ekonomskimi instrumenti pa lahko bistveno vpliva na spremembo vedenjskih vzorcev vseh akterjev vključenih v življenjsko dobo proizvoda  od proizvajalcev, distributerjev, trgovcev, uporabnikov – občanov, lokalnih skupnosti in subjektov, ki ravnajo z odpadki.