Varuha je zanimal napredek pri sanaciji degradiranih območij v mežiški in celjski kotlini ter drugje v Sloveniji, s tem zvezi tudi problematika uporabe gradbenega materiala iz halde, ki je vir dodatnega onesnaževanja s svincem in je njegova uporaba problematična predvsem na Koroškem.

Varuh glede umeščanje objekta Magne v prostor od MOP-a pričakuje vsebinsko opredelitev glede skladnosti vodovarstvenih uredb z Zakonom o vodah, kar je zahteval že pred več kot letom dni. Zanimalo ga je tudi, kdaj končno namerava MOP uskladiti zakonodajo s 70.a členom Ustave RS, ki opredeljuje pravico do pitne vode.

»Menimo, da bi morala ministrstva zagotoviti uveljavljenje načela odprtosti delovanja uprave in poskušati pri pripravi predpisov čim širše vključevati javnost, ne pa le formalno zadostiti zahtevam iz veljavne ureditve,« je poudaril varuh.

Varuha je zanimalo še napovedano spreminjanje Zakona o varstvu okolja, Zakona o urejanju prostora, Gradbenega zakona in Zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti.
Varuh že leta opozarja na nepravilnosti pri delu Inšpektorata RS za okolje in prostor, zato so ga zanimali načrti ministra za ureditev razmer.

Dotaknila sta se tudi umeščanja trajnih nasadov v neposredno bližino strnjenih stanovanjskih naselij, o čemer se bo varuh tako z MOP kot Ministrstva za kmetijstvo kmalu znova sestal. Varuh meni, da morata obe ministrstvi v sodelovanju najti rešitve. MOP je varuha že seznanil z aktivnostmi glede priprave Državnega prostorskega reda (DPR) in Strategije prostorskega razvoja Slovenije (SPRS), vendar se varuhu postavlja vprašanje, ali bodo predlagane rešitve dovolj zavezujoče za občine oziroma ali ne bi bilo smiselno urejanje problematike v zakonu, da se preprečijo konflikti v prostoru, kot smo mu priča v Mislinjski dolini v zvezi s hmeljišči. Varuh si je teren že ogledal, se pogovoril s civilno družbo, kmalu pa se bo srečal še s predstavniki hmeljarjev.

Govorila sta še o nadzoru nad izvajanjem dimnikarskih storitev, o stanju postopkov pri odvzemu okoljevarstveno dovoljenje Bioplinarni podjetja Ecos center v Lendavi.
Dotaknila sta se onesnažene zemljine v slovenskih vrtcih, izdajanja dovoljenj za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom, s čimer se bodo občine v poletnih mesecih srečevale še pogosteje, ter problematike smradu.

Govorila pa so tudi o vprašanju povrnitve poplavne škode v konkretnem primeru, kjer postopki trajajo že 5 let, zaradi tega pa je škoda zaradi poplave samo še večja. Varuha je zanimalo, kako namerava MOP ukrepati, da se takšne kršitve ne bi več dogajale.

Država je dolžna ustvarjati možnosti, da si državljani lahko pridobijo primerno stanovanje, opredeljuje že ustava, zato so varuha zanimali načrti MOP pri pripravi sprememb stanovanjskega zakona.