GOV.SI

Industrija prihodnosti - danes

Na konferenci Industrija prihodnosti, ki je potekala včeraj na Brdu pri Kranju, je več kot 400 udeležencev razpravljalo o prihodnjih izzivih industrije na področju inovativnosti, kompetenc, digitalizacije, industrije 4.0, okoljskih sprememb, globalizacije in novih poslovnih modelov. Konference, ki so jo gostili GZS, Ministrstvo za gospodarski razvoj, in Spirit Slovenija, so se je udeležil tudi predstavnik Službe Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko dr. Peter Wostner.

Udeležence dogodka so uvodoma nagovorili predsednik Vlade RS Marjan Šarec, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek, predsednik GZS Boštjan Gorjup in  evropska komisarka za promet Violeta Bulc. Sledila je okrogla miza Izzivi industrije v prihodnosti. Predstavniki podjetij so pritrdili usmeritvi in napredku, ki je bil dosežen preko ukrepov Slovenske strategije pametne specializacije (S4). Predsednik GZS Boštjan Gorjup je izpostavil pomen povezovanja in sodelovanja, ki so se razvila v okviru Strateško razvojno-inovacijskih partnerstev (SRIP). Meni, da je treba te ohraniti in še naprej razvijati, predvsem pa obdržati že zgrajene povezave. Predstavniki podjetij so se strinjali, da so SRIP-i pomembno prispevali k povezovanju podjetij in institucij znanja. Izpostavili so, da bi bilo treba tovrstno sodelovanje razviti po celotni raziskovalni vertikali. Zavzeli so se za nadaljevanje enotnega in povezanega pristopa ter proti morebitnim novih delitvam, ki bi lahko predstavljale oviro optimalnega koriščenja razvojnih potencialov države.

Digitalna transformacija in industrija 4.0 sodita med strateške prioritete Slovenije, ki zahtevata celovito podporo s strani razvojnih politik, od znanosti, raziskav in razvoja, inovacij, inovacijskega ekosistema, razvoja kadrov in internacionalizacije. Udeleženci so izrazili potrebo po celoviti in integrirani strategiji na tem področju, ki bo opredelila enotne prioritete ter usklajen in ciljan sveženj ukrepov za vse relevantne politike. Posebej je bil s strani več razpravljalcev izpostavljen pomen razvoja veščin, ki predstavlja ključen element konkurenčnosti, kjer je treba bistveno povečati odzivnost sistemov izobraževanja in usposabljanja. Strinjali so se, da je treba kljub napredku pri nadgradnji inovacijskega ekosistema še intenzivirati aktivnosti, kot so podpora RRI projektom, krepitev SRIP-ov, vzpostavitev karierne platforme in aktivnosti na področju demonstracijskih centrov za pametne tovarne.

Udeleženci so bili enotni, da je treba čimprej doseči konsenz o bistvenem povečanju javnih in zasebnih vlaganj v nacionalne strateške razvojne prioritete, še posebej na področju znanosti, raziskav in inovacij. Če želimo nadaljevati v smeri zastavljenega razvoja, bo treba za ta namen v naslednjih desetih letih znatno povečati sredstva integralnega proračuna, je poudaril dr. Peter Wostner iz SVRK.