GOV.SI

Predlog novele Zakona o gimnazijah predvideva izenačeno obravnavo mladoletnih in polnoletnih dijakov

Vlada je na današnji seji obravnavala in sprejela predlog novele Zakona o gimnazijah, ki med drugim izenačuje obravnavo mladoletnih in polnoletnih dijakov (denimo pri opravičevanju izostankov in pri izrekanju vzgojnih ukrepov) ter ureja pravico staršev polnoletnih dijakov, da so seznanjeni s podatki o njihovem izobraževanju.

Predlagana novela Zakona o gimnazijah, ki smo jo pripravili na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, ureja različne sklope s področja gimnazijskega izobraževanja, in sicer opravičevanje odsotnosti dijakov od pouka, vzgojno delovanje in možnost izključitve dijakov, posredovanje osebnih podatkov staršem polnoletnih dijakov in izredno izobraževanje ter vpis učencev v vzporedni strokovni del umetniške gimnazije.

V skladu s trenutno veljavno zakonodajo so lahko polnoletni dijaki sami opravičevali svojo odsotnost od pouka, medtem ko so mladoletni dijaki potrebovali opravičilo od staršev. S predlaganimi spremembami zakona pa izenačujemo obravnavo vseh dijakov glede njihove odsotnosti od pouka. Gimnazije in starši dijakov se bodo torej medsebojno obveščali o morebitnih odsotnostih dijakov, kar velja tudi za starše polnoletnih dijakov.

Starši polnoletnih dijakov bodo, kot predvideva predlog novele Zakona o gimnazijah, od šole lahko pridobili osebne podatke o njihovih polnoletnih otrocih v zvezi z izobraževanjem zaradi izvrševanja njihove zakonske dolžnosti preživljanja otrok v času izobraževanja. Po zakonu, ki ureja družinska razmerja, so namreč starši dolžni preživljati polnoletnega otroka do 26. leta, če se izobražuje.

Podobno spremembo predvidevamo tudi na področju vzgojnega delovanja, in sicer bo šola dijaka po doseženi polnoletnosti obravnavala enako, kot ga je obravnavala do njegove polnoletnosti. To pomeni, da bodo starši vključeni v postopke vzgojnega ukrepanja zoper polnoletnega dijaka.

Sedanja zakonska ureditev določa, da se dijaku lahko prepove prisotnost pri pouku v primeru, če s svojim ravnanjem ogroža svoje življenje ali zdravje oziroma življenje ali zdravje drugih oseb. Z novo spremembo, ki jo prinaša predlog novele, pa bo dana možnost, da učitelj lahko dijaku prepove prisotnost pri določeni uri pouka tudi v primeru, ko dijak z neprimernim obnašanjem bistveno ovira izvajanje pouka. To pomeni, da učitelj dijaku lahko prepove prisotnost pri pouku ne le v primeru, če gre za ogrožanje njegovega življenja ali zdravja oziroma življenja ali zdravja drugih oseb, ampak tudi v primeru, če kljub opozorilu učitelja, da naj preneha z motenjem pouka, s tem nadaljuje tako, da močno ovira izvajanje pouka.

Na predlog šol smo v predlagane spremembe Zakona o gimnazijah umestili določbo, da šola lahko dijaka izključi iz šole, če se mu izreče peti ukor. Šole so namreč opozorile, da so z ukinitvijo stopnjevanja vzgojnih ukrepov v sedaj veljavni ureditvi vzgojni ukrepi izgubili na pomenu in učinku.

Še eno novost prinaša predlog zakonske novele: z dopolnitvijo zakona želimo omogočiti vpis učencem osnovne šole v strokovni del izobraževalnega programa umetniške gimnazije glasbene smeri in plesne smeri še pred zaključkom osnovne šole. Učenci se bodo lahko na podlagi opravljenega preizkusa znanja in nadarjenosti vpisali v navedeni del izobraževalnega programa in opravljali samo strokovne predmete izobraževalnega programa. To bo omogočilo nadaljevanje izobraževanja glasbeno in plesno nadarjenih učencev, ki so še pred zaključkom osnovnošolskega izobraževanja zaključili glasbeno šolo. Z vpisom v strokovni del programa umetniške gimnazije učenec pridobi pravico do bivanja v dijaškem domu in subvencioniranega prevoza.

Na področju izrednega izobraževanja s predlaganimi spremembami Zakona o gimnazijah jasno opredeljujemo, kdo se lahko izredno izobražuje in kakšni so pogoji za vpis. Predlagana novela določa, da se lahko izredno izobražuje tisti, ki ima ob vpisu najmanj 18 let, nima pridobljene izobrazbe oziroma opravljenih vseh obveznosti po izobraževalnem programu, v katerem se redno izobražuje, oziroma ni hkrati vpisan v isti izobraževalni program v rednem in izrednem izobraževanju.