Na panelu voditeljev so poleg ministra dr. Cerarja sodelovali poljski zunanji minister Jacek Czaputowicz, ameriški general James L. Jones z Atlantic Councila, minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Pikalo, uvodni govor pa je bil prepuščen dr. Juretu Leskovcu z ameriške univerze Stanford. Voditelji so izpostavili, da je najpomembnejši naslednji korak pobude, da se predlagani projekti in ideje uresničijo. Pri tem je pomembno, da so projekti komplementarni z glavnimi EU projekti na področjih energetike, infrastrukture in digitalne povezljivosti. Uspeh se bo meril v izgrajenih kilometrih cest, železnic in ne v številu prijavljenih projektov, saj bo Evropa le na ta način imela možnost nadaljnjega gospodarskega razvoja in napredka.

Udeleženci panela so se strinjalo, da sta za uspeh pobude pomembni ohranitev močne transatlantske vezi in splošna kolektivna varnost, ki jo zagotavlja NATO. Vprašanje varnosti je bilo naslovljeno tudi v odnosu do Kitajske, predvsem na področju razvoja novih tehnologij. Voditelji so se strinjali, da bi bilo potrebno med ključne projekte pobude vključiti tudi področja tehnologij 5G in umetne inteligence, ki bosta v prihodnosti spremenili način našega življenja. Eden od projektov je lahko tudi vzpostavitev Globalnega centra za umetno inteligenco v Sloveniji.

Voditelji so se dotaknili pomena oblikovanja investicijskega sklada pobude, v katerega bodo prispevale tudi ZDA, če bodo tudi vse članice izkazale enak interes. Za učinkovito delovanje pobude bi bilo smiselno vzpostaviti kompetenten sekretariat, ki bi igral centralno in povezovalno vlogo za vse članice in potencialne investitorje.

Na panelu je bil izpostavljen pomen posodobitve izobraževalnih sistemov, ki v tem trenutku zamujajo za razvojem tehnologije in hitrih tehnoloških sprememb, zaradi česar so nekonkurenčni. Poseben izziv predstavlja zadrževanje talentiranega kadra.

Na jutranjem panelu o investicijah, ki ostaja povezovalna platforma srečanj 3SI, so udeleženci ugotovili, da je za večjo povezljivost regije nujno intenziviranje investicijske aktivnosti. Priča smo pomanjkanju večjih "multicountry" projektov, ki bi zapolnili vrzel med zahodno in vzhodnoevropskimi državami na način večje povezljivosti. Pri tem ni toliko pomembna količina temveč kakovost investicijskih projektov, kar je pomembno posebej za države regije, ki imajo praviloma slabšo  infrastrukturo v primerjavi z zahodnimi državami.

V okviru poslovnega foruma so danes potekali tudi štirje stranki dogodki: srečanje predsednikov gospodarskih zbornic držav pobude, razprava na temo prihodnjega razvoja držav pobude 3SI pri izgradnji energetske infrastrukture, razprava o krepitvi sodelovanja digitalnega stebra pobude in zajtrk makroregionalnih strategij EU.

Na srečanju makroregionalnih strategij, ki se ga je udeležilo več kot 50 udeležencev poslovnega foruma, med njimi predstavniki treh EU makroregionalnih strategij (baltske, podonavske in jadransko-jonske) in Evropske komisije, je tekla beseda o možnih sinergijah med pobudo Tri morja in EU makroregionalnimi strategijami. Oba procesa se namreč ukvarjata z boljšo povezljivostjo regije med Baltikom, Črnim morjem in Jadranom. Udeleženci srečanja so sklenili, da makroregionalne strategije postanejo sestavni del programa bodočih srečanj pobude Tri morja.

V sklopu poslovnega foruma je 11 predsednikov ameriške gospodarske zbornice AmCham podpisalo podporo pobudi Tri morja, ki bo igrala povezovalno vlogo med deležniki za učinkovito izvedbo čezmejnih projektov na področjih tehnologije, transporta, energetike, digitalnega trga in cyber varnosti.

Na poslovnem forumu se je odvilo tudi 18 posebnih predstavitev projektov, kjer so tudi Slovenske železnice, Luka Koper, Mesto Ljubljana, Tehnološki park Ljubljana in ELES potencialnim investitorjem predstavili svoje projekte.

* * *

Pobuda treh morij je forum 12 držav članic Evropske unije, ki so geografsko umeščene v srednji in vzhodni Evropi med Jadranskim, Baltskim ter Črnim morjem: Avstrija, Bolgarija, Češka, Estonija, Hrvaška, Latvija, Litva, Madžarska, Poljska, Romunija, Slovaška in Slovenija. Pobuda zasleduje cilje gospodarskega razvoja regije, njegove vpetosti v širši evropski prostor in tako večje kohezivnosti EU, ter krepitev transatlantskih vezi. Vsebinski sklopi pobude so dodatne investicije v gospodarstvo, transportno povezljivost, energetsko infrastrukturo ter digitalne komunikacije v regiji.

Drugi poslovni forum v okviru vrha pobude Tri morja je presegel pričakovanja tako po številu udeleženih predstavnikov gospodarstva (več kot 600) kot po številu držav, ki so se udeležile foruma (44). Kot gostje so se srečanja v Sloveniji udeležili tudi nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier, predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker in ameriški sekretar za energijo Rick Perry.

Srečanja pobude, ki je bila prvič predstavljena ob robu zasedanja Organizacije združenih narodov septembra 2015, so doslej na ravni predsednikov držav potekala v Dubrovniku avgusta 2016, v Varšavi julija 2017 ter v Bukarešti septembra 2018, kje je potekal tudi 1. poslovni forum pobude.