GOV.SI

Prvi dan poslovnega foruma pobude Tri morja v znamenju povezljivosti regije in skladnosti z EU

Prvi dan poslovnega foruma pobude Tri morja, ki je pod pokroviteljstvom predsednika vlade Marjana Šarca potekal na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, je bil posvečen povezljivosti na štirih ključnih področjih pobude: energetika, transport, digitalizacija in inovacije. Na posebnem predsedniškem panelu, ki ga je vodil predsednik republike Borut Pahor, pa je šest predsednikov držav pobude razpravljalo o tranzicijskih in geopolitičnih izzivih na območju EU med Baltskim, Jadranskim in Črnim morjem.

Polna dvorana udeležencev

1 / 9
Polna dvorana udeležencev – Avtor STA

Udeleženci panelov prvega dneva poslovnega foruma so se strinjali, da je skladnost pobude Tri morja z evropskimi politikami, skupno načrtovanje financiranja projektov in sodelovanje ključna pot k učinkovitim rezultatom pobude.

Na predsedniškem panelu so se udeleženci zavzeli za trajnostni razvoj Evropske unije kot prioriteto pobude Tri morja ter izpostavili rast, investicije in stabilnost institucij v državah pobude in širše regije. Poleg predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja so na panelu sodelovali predsednik Bolgarije Rumen Radev, predsednica Hrvaške Kolinda Grabar-Kitarović, predsednik Češke republike Miloš Zeman, predsednica Estonije Kersti Kaljulaid, predsednik Poljske Andrzej Duda, minister za zunanje zadeve in trgovino Madžarske Péter Szijjártó in minister za energetiko Združenih držav Amerike Rick Perry.

Na panelu o energetiki, na katerem sta kot uvodničarja sodelovala ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek in ameriški državni sekretar za energetiko Rick Perry, so udeleženci razpravljali o priložnostih in izzivih, s katerimi se vlade  ter energetski akterji soočajo  pri prehodu v nizko-ogljično družbo v državah članicah pobude, pa tudi v drugih državah v EU in svetu. Kot je izpostavila ministrica Bratušek se na področju energetike ne bomo mogli izogniti petim megatrendom: dekarbonizaciji, demokratizaciji, digitalizaciji, decentralizaciji oz. dostopnosti ter deregulaciji.  Pri zagotavljanju zanesljivosti oskrbe se države soočajo z naravnimi omejitvami, omejenostjo virov, potrebno pa je tudi paziti, da ne pride do prekomerne odvisnosti od enega energetskega vira, na kar sta opozorila ameriški državni sekretar Perry in poljski državni sekretar v kabinetu PV Piotr Naimski.

Razprava na panelu o inovacijah je pokazala na dosežke regije, katere rast je v povprečju dvakratna glede na EU. Pri tem so eden ključnih dejavnikov inovacije, ki preko konkurenčnosti in mednarodne menjave vplivajo na rast. Primeri 5 uspešnih podjetij s področja ICT so pokazali na potencial sistema izobraževanja v regiji. Udeleženci panela so opozorili na probleme slabše razvite infrastrukture, regulacije, birokracije in nagnjenosti k tveganju ter pomanjkanje kapitala. Državni sekretar v ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Aleš Cantarutti je opozoril na potrebo po večji interakciji politike s potrebami podjetnikov. Pri tem je predlagal sodelovanje pri načrtovanju nove skupne industrijske politike EU, podprl pa je tudi ustanovitev 3SI sklada za inovacije.

Na popoldanskem panelu o prometni povezljivosti so visoki gostje razpravljali o pomenu kakovostne prometne infrastrukture za učinkovito in trajnostno mobilnost ljudi in blaga. Poudarili so, da je v svetovnem merilu odpornost prometnih omrežij pomemben vzvod za izkazovanje gospodarske in posredno tudi politične moči. Evropska komisarka Violeta Bulc je v svojem uvodnem nagovoru predstavila ključne evropske politike na področju prometa in vseevropske prometne jedrne koridorje (TEN-T), ki potekajo skozi države pobude. Prihodnja revizija TEN-T, načrtovana v letu 2021, bo lahko naslovila tiste potrebe regije 3SI, ki so morda bile v preteklosti spregledane. Na je bila izpostavljena Slovenija kot izjemno pomembna točka na  Baltsko-Jadranskem in Sredozemskem koridorju za boljšo povezljivosti regije 3SI.

Razprava o digitalni preobrazbi in kibernetski varnosti je potrdila, da Evropa potrebuje uravnoteženo, sodobno in odporno digitalno infrastrukturo. Ta je izjemnega pomena ne le z vidika kibernetske varnosti, temveč tudi z gospodarskega vidika, saj digitalna preobrazba prinaša številne priložnosti.

Po prvem dnevu foruma bo objavljen pregled napredka projektov, ki potekajo v okviru pobude. Na lanskem vrhu v Bukarešti je bil sprejet  seznam 48 prednostnih projektov, s katerimi naj bi okrepili povezanost med sodelujočimi državami na področjih prometnih povezav, energetike in digitalizacije. Med projekti je tudi pet slovenskih: drugi tir Divača-Koper, obnova železniškega vozlišča Ljubljana, plinska povezavo med Slovenijo in Madžarsko, izboljšanje električnega omrežja med Slovenijo in Hrvaško ter digitalna avtocesta 5G.