GOV.SI

Minister Purič in hrvaška ministrica Žalac o pomenu projektov čezmejnega sodelovanja

Minister za razvoj, strateške projekte in kohezijo dr. Iztok Purič se je udeležil dogodka »Skupaj za zaščito in obnovo biotske raznovrstnosti«, ki smo ga v okviru Programa sodelovanja Interreg Slovenija-Hrvaška gostili Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK) in hrvaško ministrstvo za regionalni razvoj in sklade Evropske unije. Minister in hrvaška kolegica ministrica Gabrijela Žalac sta ob robu dogodka izmenjala izkušnje na področju upravljanja in izvajanja programov čezmejnega sodelovanja v okviru evropske kohezijske politike. Strinjala sta se, da čezmejni projekti, ki se izvajajo že vse od leta 2003, pomembno prispevajo h kakovosti življenja prebivalcev na obmejnih območjih.

Minister Purič je v uvodnem nagovoru izrazil zadovoljstvo, da smo uspeli vezati že vsa razpoložljiva sredstva Programa sodelovanja Interreg Slovenija-Hrvaška 2014–2020 v skupni višini dobrih 46 milijonov evrov Evropskega sklad za regionalni razvoj, kar nas uvršča v sam vrh najuspešnejših programov čezmejnega sodelovanja na ravni Evropske unije. »Na terenu se izvaja 38 projektov, v katerih sodeluje več kot 230 čezmejnih partnerjev. Brez prizadevanj obeh držav, skupnih programskih teles, iskrene želje po dolgoročnem sodelovanju in predvsem proaktivnih partnerjev nam to ne bi uspelo,« je prepričan minister. Kot je povedal, čezmejni projekti dokazujejo, da s sodelovanjem in sočasnimi ter usklajenimi aktivnostmi na področju naslavljanja skupnih izzivov dosegamo boljše rezultate in trajnostne učinke. »Dober primer reševanja izzivov, ki presegajo nacionalne okvire, so tudi na današnjem dogodku predstavljeni projekti za zaščito in obnovo biotske raznovrstnosti obmejnega območja,« je še dodal.

Ob robu dogodka je minister Purič s hrvaško ministrico za regionalni razvoj in sklade Evropske unije, Gabrijelo Žalac, izmenjal mnenja glede uspešnosti vpliva čezmejnih programov na reševanje skupnih izzivov in izkoriščanje razvojnih potencialov, ki so prepoznani v obmejnem območju. Strinjala sta se, da čezmejni projekti pomembno prispevajo h kakovosti življenja prebivalcev na obmejnih območjih in zaščiti naravnega okolja. Spregovorila sta tudi o ključnih izzivih in pogledih na izvajanje evropske kohezijske politike po letu 2020. Zavzela sta se za uspešno sodelovanje na področju programov čezmejnega sodelovanja tudi v finančnem obdobju 2021–2027. Sogovornika sta se dotaknila tudi priprav na predsedovanje Svetu Evropske unije za področje evropske kohezijske politike. Hrvaška bo Svetu EU predsedovala prvo polovico leta 2020, Slovenija pa drugo polovico leta 2021. 

Na dogodku »Skupaj za zaščito in obnovo biotske raznovrstnosti« so se predstavili: projekt Carnivora dinarica za dolgoročno ohranjanje populacij velikih zveri v severnih Dinaridih; projekt Čigra za ohranjanje stabilne populacije čigre na prodiščih Save in Drave; projekt Like za vzpostavitev mehanizmov trajnostnega čezmejnega upravljanja z območjem kraškega roba in projekt Vezi narave za ohranjanje življenjskega prostora nekaterih živalskih vrst na območjih Sotle, Kolpe, Nacionalnega parka Risnjak, Radenskega polja in kanjona Kamarčnik.