Novice

Ministrica Tanja Fajon je na zasedanju zunanjih ministrov EU poudarila, da mora EU ostati vidna in aktivna v regiji Zahodni Balkan, širitev pa visoko na politični agendi. Izrazila je zaskrbljenost nad napetostmi na Bližnjem vzhodu ter potrdila slovensko stališče do nadaljnjega pritiska EU in drugih na Rusijo, saj ni nobenih znakov, da bi bila Rusija pripravljena končati agresijo na Ukrajino.

Ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon se je v Luksemburgu udeležila rednega zasedanja Sveta EU za zunanje zadeve, na katerem so ministri obravnavali rusko agresijo na Ukrajino, razmere na Bližnjem vzhodu, Južni Kavkaz in Sudan. Ministrica Fajon je v svojih nastopih posebej opozorila na nadaljevanje kršitev človekovih pravic s strani Izraela in pozvala k odločnejšemu ukrepanju EU.

Na zasedanju Sveta EU za zunanje zadeve so ministri na pobudo Slovenije in Irske gostili visokega komisarja OZN za človekove pravice Volkerja Türka. Ministrica Tanja Fajon je poudarila, da so človekove pravice vse pogosteje obravnavane kot možnost izbire, ne kot univerzalna pravica. »Za Slovenijo je spoštovanje človekovih pravic prioriteta.« Ministri so na zasedanju podprli ukrepe zoper Iran.

V oktobru, ko je Varnostnemu svetu OZN predsedovala Švica, so prevladovale razprave o Afriki, Bližnjem vzhodu, Ukrajini in Haitiju. Na predlog Slovenije sta bila sklicana dva brifinga, eden v sodelovanju z Alžirijo o humanitarnih razmerah v Gazi in drugi v sodelovanju z ZDA o Ukrajini. Na odprti razpravi o ženskah, miru in varnosti je sodelovala državna sekretarka dr. Melita Gabrič.

Ministrica Tanja Fajon se je udeležila zasedanja Sveta EU za zunanje zadeve. Osrednji temi razprave sta bili ruska agresija na Ukrajino in Bližnji vzhod. Ob robu so se ministri neformalno srečali z britanskim zunanjim ministrom Davidom Lammyjem. Obravnavali so tudi druga aktualna zunanjepolitična vprašanja - Moldavijo, Gruzijo, Sudan, Somalijo, Venezuelo - ter odnose med Armenijo in Azerbajdžanom.

Premier dr. Robert Golob je danes nagovoril Generalno skupščino Organizacije združenih narodov (OZN). V čustvenem govoru se je dotaknil nekaterih najbolj perečih vprašanj današnjega časa in se osredotočil na mir in varnost v mednarodni skupnosti, reformo Varnostnega sveta, podnebno krizo in človečnost.

V Varnostnem svetu OZN je danes potekal osrednji dogodek v času predsedovanja Slovenije, in sicer odprta razprava »Voditeljstvo za mir«, ki je obravnavala delovanje Varnostnega sveta na primeru treh zunanjepolitičnih tem: Ukrajine, Bližnjega vzhoda in Sudana. Vodil jo je predsednik vlade dr. Robert Golob.

Na neformalnem srečanju zunanjih ministrov EU je ministrica Tanja Fajon v razpravi o ruski agresiji na Ukrajino izrazila zaskrbljenost nad poskusi napadov na jedrske elektrarne. Glede Bližnjega vzhoda je poudarila nujnost takojšnjega začasnega premirja v Gazi, da bi izvedli cepilne akcije za zaščito otrok proti otroški paralizi. Podprla je tudi razpravo o uvedbi dodatnih sankcij zoper Izrael.

Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) obvešča, da bo od 16. septembra 2024 dalje za vnos psov, mačk in belih dihurjev iz Rusije in Belorusije v Evropsko unijo zahtevan test titracije protiteles za steklino, opravljen vsaj tri mesece pred vstopom.

»V eni od najobsežnejših in najzahtevnejših operacij izmenjave obsojencev med zahodnimi zavezniki in Rusko federacijo po koncu hladne vojne je bila Slovenija vključena z dvema ruskima državljanoma. Z združenimi močmi in dejavnostmi zavezništva smo oba obsojena državljana Ruske federacije prijeli in s skupnimi napori tudi dosegli in izvedli današnjo izmenjavo.

Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin obvešča, da bo od 16. septembra 2024 dalje za vnos psov, mačk in belih dihurjev iz Rusije in Belorusije v Evropsko unijo zahtevan test titracije protiteles za steklino, opravljen vsaj tri mesece pred vstopom.

Državni sekretar za nacionalno varnost Vojko Volk je v Bruslju komentiral izgon ruskega diplomata. Kot je povedal, je bi izgon povezan z velikim povečanjem ruskih propagandnih aktivnosti proti nacionalnim interesom Slovenije.

Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve je obvestilo Veleposlaništvo Ruske federacije v Republiki Sloveniji, da je skladno z 9. členom Dunajske konvencije o diplomatskih odnosih za nezaželeno osebo ("persona non grata") razglasilo ruskega diplomata, ki je opravljal aktivnosti, neskladne z njegovim diplomatskim statusom.

Svet Evrope je obeležil drugo obletnico začetka vojne v Ukrajini. Udeležence so nagovorili generalna sekretarka Marija Pejčinović Burić, predsednik parlamentarne skupščine Theodoros Rousopoulos, predsedujoči odboru ministrskih namestnikov in stalni predstavnik Lihtenštajna Domenik Wanger ter stalni predstavnik Ukrajine Borys Tarasyuk.

Veleposlanik Iztok Mirošič se je v soboto, 24. februarja 2024 udeležil shoda veleposlanikov Evropske Unije v Washington-u D.C. ob drugi obletnici začetka ruske agresije nad Ukrajino. Dogodek je potekal pri spomeniku Lincoln Memorial v Washington-u D.C.

Za nami sta dve leti brutalnega nasilja, uničevanja, trpljenja, izčrpavanja nedolžnega ukrajinskega prebivalstva, popolnega ignoriranja načel mednarodnega prava in predvsem nasprotovanja Ustanovni listini Organizacije združenih narodov s strani ruskega agresorja.

Slovenija je v Varnostnem svetu Organizacije združenih narodov (OZN) ob obeležitvi druge obletnice ruske agresije na Ukrajino podprla sklic razprave o ohranjanju miru in varnosti v Ukrajini. Ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon je v nacionalni izjavi poudarila, da se z vojno nismo sprijaznili ter da bo Slovenija Ukrajini stala ob strani dokler ne bo dosežen pravičen in trajen mir.

Jutri bomo obeležili natanko dve leti od začetka brutalne ruske agresije na Ukrajino, hkrati obeležujemo tudi deset let, odkar je Rusija nezakonito okupirala Krim, Sevastopol ter dele donecke in luganske oblasti.

Od 30. novembra do vključno 13. decembra 2023 bodo vsi finski mejni prehodi z Rusko federacijo popolnoma zaprti.

Slovenija se udeležuje ustne obravnave v vlogi intervenientke v postopku pred Meddržavnim sodiščem v Haagu v zadevi Ukrajina proti Ruski federaciji, ki poteka od 18. do 27. septembra 2023. Ukrajina je sprožila postopek zoper Rusko federacijo zaradi domnevnih kršitev Konvencije o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida.