Novice

V februarju je Varnostnemu svetu Združenih narodov predsedovala Kitajska, ki je organizirala odprto razpravo o multilateralizmu. Varnostni svet je med drugim razpravljal o Siriji in ostalih bližnjevzhodnih temah, razmerah v Demokratični republiki Kongo in Ukrajini.

Slovenija je z letošnjim letom tretjič v svoji zgodovini članica izvršnega odbora UNICEF za obdobje 2025–2027 in sodeluje na današnjem prvem rednem zasedanju izvršnega odbora UNICEF v letu 2025 na sedežu Združenih narodov v New Yorku.

Ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon je na odprti razpravi Varnostnega sveta OZN, ki se je odvila dan po uveljavitvi premirja med Izraelom in Hamasom, pozvala sprte strani na Bližnjem vzhodu, da spoštujejo dogovore in poudarila, da mora vsak, ki sedi v Varnostnem svetu prevzeti del odgovornosti in ponuditi podporo pri obvladovanju sprememb na Bližnjem vzhodu.

S 1. januarjem 2025 Slovenija vstopa v drugo polovico članstva v Varnostnem svetu (VS) Organizacije združenih narodov (OZN). V prvem letu se je uveljavila kot načelna, odgovorna in spoštovana članica, ki je pri svojem delovanju dosledno spoštovala Ustanovno listino OZN in mednarodno pravo.

V novembru, ko je Varnostnemu svetu Združenih narodov predsedovalo Združeno kraljestvo, je bila Slovenija med predlagateljicami dveh briefingov, in sicer o denuklearizaciji Severne Koreje in lakoti v Gazi. Državni sekretar Marko Štucin je sodeloval na zasedanju na visoki ravni o razmerah v Gazi in Ukrajini, kjer je Varnostni svet pozval k odločnejšemu ukrepanju glede konfliktov.

Državni sekretar Marko Štucin se je včeraj v Varnostnem svetu Organizacije Združenih narodov (VS OZN) udeležil zasedanj na visoki ravni o razmerah v Gazi in Ukrajini. V imenu Slovenije je pozval k odločnejšemu ukrepanju Varnostnega sveta ter spoštovanju mednarodnega prava in prava človekovih pravic.

V oktobru, ko je Varnostnemu svetu OZN predsedovala Švica, so prevladovale razprave o Afriki, Bližnjem vzhodu, Ukrajini in Haitiju. Na predlog Slovenije sta bila sklicana dva brifinga, eden v sodelovanju z Alžirijo o humanitarnih razmerah v Gazi in drugi v sodelovanju z ZDA o Ukrajini. Na odprti razpravi o ženskah, miru in varnosti je sodelovala državna sekretarka dr. Melita Gabrič.

Od 3. oktobra 2024 v New Yorku poteka zasedanje Odbora Generalne skupščine Združenih narodov za socialne, humanitarne in kulturne zadeve, t. i. Tretjega odbora, ki obravnava vprašanja človekovih pravic. Slovenija se pri njegovem delu tradicionalno osredotoča na svoja prednostna področja kot so pravice žensk, starejših in otrok, človekove pravice in okolje ter stanje človekovih pravic po svetu.

V mesecu septembru je Slovenija v obdobju aktualnega nestalnega članstva 2024-2025 prvič predsedovala Varnostnemu svetu Združenih narodov. Predsedovanje v septembru pomeni dodatni organizacijski izziv, saj v tem času poteka tudi t.i. visoki teden, čas splošne razprave Generalne skupščine OZN.

Ob robu 79. zasedanja Generalne skupščine Organizacije Združenih narodov (OZN) je ministrica Tanja Fajon vodila neformalni dialog Varnostnega sveta z Ligo Arabskih držav. Ministri so govorili o eskalaciji razmer na Bližnjem vzhodu, prizadevanjih za organizacijo mirovne konference za trajnostni mir in rešitev dveh držav ter o nepogrešljivi vlogi Agencije OZN za palestinske begunce.

Podpredsednica Vlade in ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon je vodila izredno zasedanje Varnostnega sveta o Libanonu. Slovenija, ki ta mesec predseduje Varnostnemu svetu OZN, je izredno zasedanje sklicala v luči zaostritve razmer in na zahtevo Francije.

V New Yorku poteka tako imenovani visoki teden, ko se na sedežu Organizacije združenih narodov (OZN) zberejo voditelji z vsega sveta. Uvertura 79. zasedanja Generalne skupščine OZN, ki se uradno začne 24. septembra 2024, je bil Vrh za prihodnost, kjer so voditelji sprejeli Pakt za prihodnost in se zavezali k promociji mednarodnega miru in varnosti ter uresničevanju trajnostnih razvojnih ciljev.

Podpredsednica Vlade RS in ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon danes predseduje razpravi Varnostnega sveta (VS) Organizacije združenih narodov (OZN) o nezakonitih izraelskih naselbinah na Zahodnem bregu. Razprava, ki se osredotoča na izvajanje resolucije VS 2334, je usmerjena predvsem v vprašanje zagotavljanja pogojev za prihodnost rešitve dveh držav, Izraela in Palestine.

Ministrica Tanja Fajon je v New Yorku vodila razpravo Varnostnega sveta (VS) o posebni politični misiji Združenih narodov v Afganistanu, s poudarkom na vedno slabšem položaju žensk in deklic. To je prva v nizu razprav, ki jih bo ministrica vodila v septembru, ko Slovenija predseduje VS, na sedežu Združenih narodov pa se na zasedanju Generalne skupščine tradicionalno zberejo svetovni voditelji.

Z današnjim dnem Slovenija začenja svoje prvo predsedovanje Varnostnemu svetu (VS) Združenih narodov v obdobju 2024–2025. Ob prevzemu mandata bo državam članicam VS, širšemu članstvu Združenih narodov, nevladnim organizacijam in splošni javnosti predstavila mesečni program dela (angleško Programme of Work), prioritete in glavne dogodke.

V avgustu je Varnostnemu svetu Organizacije združenih narodov predsedovala Sierra Leone. Osrednji dogodki predsedujoče sta bili razpravi o krepitvi afriškega zastopstva v Varnostnem svetu in Novi agendi za mir ter briefing o ohranjanju zavez na tematskem področju žensk, miru in varnosti. Dobršni del dnevnega reda so zasedale razprave o Gazi.

Podpredsednica vlade in ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon je v Palači Združenih narodov sodelovala na donatorski konferenci za Agencijo Združenih narodov za palestinske begunce (angleško The United Nations Relief and Works Agency for Palestine Refugees - UNRWA). Gre za letni dogodek z namenom spodbuditi države k finančnim prispevkom in tako omogočiti izvajanje aktivnosti UNRWA.

Tudi maj, mesec v katerem je Varnostnemu svetu Organizacije združenih narodov (OZN) predsedoval Mozambik, je bil zaznamovan predvsem z razmerami v Gazi. Vedno bolj v ospredju je tudi vojna v Sudanu in tamkajšnje katastrofalne humanitarne razmere, še zlasti v Darfurju.

Generalna skupščina Združenih narodov je sprejela Resolucijo o mednarodnem dnevu spomina na genocid v Srebrenici leta 1995. Slovenija je bila med predlagateljicami resolucije. Pri tem smo izhajali iz mednarodnih načel priznanja, spomina ter spoštovanja žrtev in preživelih v genocidu.

Državni sekretar Marko Štucin je sodeloval na razpravi Varnostnega sveta Organizacije združenih narodov (OZN) o Bosni in Hercegovini, na kateri je Visoki predstavnik za BiH Christian Schmidt predstavil najnovejše poročilo o razmerah v državi. Državni sekretar je v nastopu poudaril pomen spoštovanja ozemeljske celovitosti in suverenosti Bosne in Hercegovine ter ponovil, da je prihodnost BiH v EU.