Novice

V Ljubljani so se danes zaključili 13. slovenski razvojni dnevi, ki so pod naslovom Gospodarstvo za globalno solidarnost ozaveščali strokovno in politično javnost ter predstavnike zasebnega sektorja o pomenu in priložnostih za vključevanje slovenskega gospodarstva v mednarodno razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč.

Slovenija je skupaj s Kostariko, Švico in Mednarodnim odborom Rdečega križa organizirala visoki dogodek, na katerem je bilo predstavljeno poročilu o napredku Globalne pobude za spodbujanje politične zavezanosti mednarodnemu humanitarnemu pravu. Namen pobude, ki združuje 91 držav, je okrepiti spoštovanje mednarodnega humanitarnega prava in človečnosti v sodobnih oboroženih spopadih.

Ob svetovnem dnevu boja proti revščini Slovenija potrjuje zavezanost odpravi revščine kot prvemu cilju trajnostnega razvoja Agende 2030. Kot razvita donatorica prispeva k odpravi revščine po svetu z mednarodnim razvojnim sodelovanjem in humanitarno pomočjo, ki temelji na naši globalni odgovornosti do sveta, kjer mora imeti vsak posameznik enake možnosti za dostojno življenje.

Stalno predstavništvo Slovenije pri Uradu Združenih narodov v Ženevi in Blejski strateški forum sta v sodelovanju z Interpeace, Mednarodnim odborom Rdečega križa in Geneva Call organizirala panel 'Mednarodno humanitarno pravo in humanitarno delovanje za mir: Zaščita oseb, izgradnja prihodnosti.'

Na povabilo podpredsednice Vlade Republike Slovenije in ministrice za zunanje zadeve Republike Slovenije Tanje Fajon se na prvem uradnem obisku v Sloveniji mudi minister za zunanje zadeve Kirgiške republike Ženbek Kulubajev. Namen obiska je krepitev večstranskega sodelovanja med državama, političnega in gospodarskega, ter odprtje novih možnosti sodelovanja zlasti v strateško pomembnih sektorjih.

Ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon je skupaj z visokimi predstavniki Slovenske karitas, mreže Sloga in Centra za evropsko prihodnost predstavila poročilo o mednarodnem razvojnem sodelovanju za leto 2024 v pristojnem parlamentarnemu Odboru za zunanjo politiko. V nadaljevanju so poslanci opravili razpravo o delovanju Slovenije na tem področju.

Slovenija je bila 176 glasovi v Generalni skupščini OZN v New Yorku izvoljena za članico Sveta Združenih narodov za človekove pravice za obdobje med leti 2026 in 2028. Poleg Slovenije so bile v Svet OZN za človekove pravice za to obdobje izvoljene še Angola, Čile, Egipt, Ekvador, Estonija, Indija, Irak, Italija, Mavricij, Pakistan, Južna Afrika, Vietnam in Združeno kraljestvo.

V Ljubljani so se začeli 13. slovenski razvojni dnevi z naslovom: Gospodarstvo za globalno solidarnost, ki letos izpostavljajo ključno vlogo gospodarstva pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja ter zagotavljanju humanitarne pomoči.

Oktobrski filmski dogodek Dnevov Latinske Amerike in Karibov (Dnevi LAK) 2025 je z dokumentarnim filmom »Kubanska naloga življenje – boj proti podnebnim spremembam« osvetlil kubanska prizadevanja za krepitev podnebne odpornosti.

Svetovni dan duševnega zdravja je opomin na enega najbolj perečih izzivov našega časa. Slovenija prepoznava duševno zdravje kot ključni sestavni del globalne blaginje in miru. S svojim delovanjem v tujini podpira psihosocialno pomoč na več območjih in področjih:od pomoči žrtvam vojne v Ukrajini in Armeniji do podpore žrtvam spolnega nasilja v Libanonu,Ugandi in Ruandi prek razvojnega sodelovanja.

Državna sekretarka Neva Grašič je v Portorožu gostila srečanje državnih sekretarjev za zadeve EU skupine MED9, ki združuje devet sredozemskih članic EU. Letos skupini prvič predseduje Slovenija. Gre za pomemben forum usklajevanja in izmenjave stališč, saj je devet glasov močnejših od enega. Udeleženci so razpravljali o aktualnih zunanjepolitičnih temah, konkurenčnosti in proračunu EU.

Ministrica za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije Tanje Fajon se je na povabilo ministrice za zunanje zadeve Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske Yvette Cooper udeležila zasedanja ministrov za zunanje zadeve Berlinskega procesa v Belfastu.

Državna sekretarka dr. Melita Gabrič se je udeležila Odbora Global Gateway, na katerem so visoki predstavniki vlad držav članic Evropske unije razpravljali o prioritetah nadaljnjega uresničevanja strategije Global Gateway.

Visoki komisar OZN za človekove pravice Volker Türk se na povabilo podpredsednice vlade in ministrice za zunanje in evropske zadeve Tanje Fajon danes in jutri mudi na obisku v Sloveniji. Poleg srečanj z najvišjimi državnimi predstavniki, je visoki komisar Türk, skupaj z ministrico Fajon, sodeloval na pogovoru z naslovom Gradimo našo skupno prihodnost, ki poteka ob obeležitvi 80. obletnice OZN.

Svet OZN za človekove pravice je sklenil svoje 60. zasedanje. Na pobudo Slovenije je bil podaljšan mandat neodvisnemu izvedencu za človekove pravice starejših, na pobudo EU pa je bil ustanovljen mehanizem za zagotavljanje odgovornosti za kršitve človekovih pravic v Afganistanu. Slovenska strokovnjakinja prof. Veronika Fikfak je bila izvoljena za članico Svetovalnega odbora Sveta.

Na obisku v Alžiriji je ministrica Tanja Fajon sopredsedovala prvemu zasedanju medvladne komisije med Slovenijo in Alžirijo in podpisala protokol o povečevanju obsega sodelovanja med državama. Fajon je na dvostranskem srečanju alžirskemu zunanjemu ministru prenesla težave, s katerimi se soočajo slovenska podjetja.

Na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve smo danes s slavnostnim predavanjem prof. dr. Mojmirja Mraka, uglednega strokovnjaka za mednarodna gospodarska vprašanja in profesorja na ekonomskih fakultetah v Ljubljani in na Dunaju, obeležili začetek novega izobraževalnega leta. Udeležence dogodka sta pozdravila tudi državna sekretarka Neva Grašič in vodja Diplomatske akademije dr. Andraž Zidar.

Minevata dve leti od terorističnega napada Hamasa na Izrael, v katerem je bilo ubitih 1.200 nedolžnih ljudi, 251 pa so jih zajeli kot talce. Zaradi neizprosne izraelske ofenzive je Gaza danes povsem uničena. Ubitih je bilo več kot 65.000 civilistov, med njimi 18.000 otrok.

Državna sekretarka Neva Grašič je skupaj z avstrijsko ministrico za Evropo, integracijo in družino Claudio Plakolm obiskala Skopje in Prištino. Poudarila je pomen evropske perspektive za družbenogospodarski razvoj obeh držav in stabilnosti Zahodnega Balkana za Evropo ter se zavzela za rešitev odprtih regionalnih vprašanj. Izrazila je tudi podporo ambicioznemu cilju priključitve regije EU do 2030.

Na drugem visokem forumu in 29. skupnem zasedanju EU in Sveta za sodelovanje v Zalivu je ministrica Tanja Fajon poudarila, da je v novih geopolitičnih razmerah še kako pomembno, da se regiji med seboj povezujeta in sodelujeta. Spomnila je na lekcijo iz preteklosti - vojne in trpljenja na območju nekdanje Jugoslavije -, ter na elemente izgradnje mednarodne arhitekture v BiH in na Kosovu.