Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije (javni sklad) je 22. avgusta 2024 objavil javni razpis za dodelitev štipendij za študij v Republiki Sloveniji za Slovence v zamejstvu in Slovence po svetu za študijsko leto 2024/2025. Rok prijave je do vključno 30. 9. 2024.

Prvi dan 19. Blejskega strateškega foruma je ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon opozorila na razdvojenost, ki botruje konfliktom, in vzporedne resničnosti, ki odražajo realnost trenutnega sveta, ter na prevlado posamičnih interesov. Ministrica je sodelovala tudi na panelu z naslovom Globalni pretresi: iskanje enotnosti sredi kaosa ter imela več dvostranskih srečanj.

Z današnjim dnem Slovenija začenja svoje prvo predsedovanje Varnostnemu svetu (VS) Združenih narodov v obdobju 2024–2025. Ob prevzemu mandata bo državam članicam VS, širšemu članstvu Združenih narodov, nevladnim organizacijam in splošni javnosti predstavila mesečni program dela (angleško Programme of Work), prioritete in glavne dogodke.

V avgustu je Varnostnemu svetu Organizacije združenih narodov predsedovala Sierra Leone. Osrednji dogodki predsedujoče sta bili razpravi o krepitvi afriškega zastopstva v Varnostnem svetu in Novi agendi za mir ter briefing o ohranjanju zavez na tematskem področju žensk, miru in varnosti. Dobršni del dnevnega reda so zasedale razprave o Gazi.

V mesecu juliju je Varnostnemu svetu Organizacije združenih narodov predsedovala Ruska federacija. Ključna dogodka meseca sta bili odprti razpravi o multilateralizmu in Bližnjem vzhodu, ki ju je vodil ruski minister za zunanje zadeve Lavrov. Predsedstvo je organiziralo tudi odprto razpravo o sodelovanju OZN z nekaterimi regionalnimi organizacijami (CSTO, CIS, SCO).

Slovenija je sklenila prvo četrtino članstva v Varnostnem svetu (VS) Organizacije združenih narodov (OZN) v tokratnem mandatu. V juniju je VS OZN predsedovala Republika Koreja. Mesec je zaznamovalo sprejetje resolucije o podpori predlogu za vzpostavitev trajnega miru v Gazi.

Tudi maj, mesec v katerem je Varnostnemu svetu Organizacije združenih narodov (OZN) predsedoval Mozambik, je bil zaznamovan predvsem z razmerami v Gazi. Vedno bolj v ospredju je tudi vojna v Sudanu in tamkajšnje katastrofalne humanitarne razmere, še zlasti v Darfurju.

Evropska komisija je sprejela odločitev o splošnem povišanju takse za izdajo šengenskega vizuma za kratkoročno bivanje (vizum tipa C) za 12 odstotkov. Višje takse, ki bodo veljale po vsem svetu, se pričnejo obračunavati z 11. junijem 2024.

Državni zbor Republike Slovenije je na seji 25. aprila 2024 sprejel odloke o razpisu treh posvetovalnih referendumov: o ureditvi pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja; o uvedbi preferenčnega glasu za volitve v državni zbor; in o gojenju in predelovanju konoplje v medicinske namene ter gojenju in posedovanju konoplje za omejeno osebno rabo.

Pred dvajsetimi leti se je zgodila največja širitev EU doslej, na katero so se morale temeljito pripraviti tako Unija kot deset držav iz srednje, vzhodne in južne Evrope, ki so jim v naslednjih letih sledile še tri nove članice. Iz današnje perspektive je ta širitveni val videti kar pravi mali čudež, saj je ob številnih svetovnih in domačih izzivih težko vzdrževati enak tempo širitvenega procesa.

Mesec april, ko je Varnostnemu svetu OZN predsedovala Malta, je bil zaznamovan z razmerami v Gazi, nujnimi zasedanji po napadu na iranski konzulat v Damasku in iranskim napadom na Izrael. Potekal je dogodek o vlogi mladih pri soočanju z varnostnimi izzivi v Sredozemlju, odprta razprava o Bližnjem vzhodu ter glasovanje o resoluciji, ki predlaga polnopravno članstvo Palestine v OZN.

Slovenija odločno obsoja obsežen napad Irana na Izrael in poziva k umiritvi razmer v izogib nadaljnji destabilizaciji regije.

V Uradnem listu RS številka 15/2024 je bil objavljen Odlok o razpisu volitev poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament. Po odloku se za dan razpisa, ko začnejo teči roki za volilna opravila, šteje ponedeljek, 11. marec 2024, za dan splošnega glasovanja na vseh voliščih v državi in v tujini pa nedelja, 9. junij 2024.

Predsednik vlade dr. Robert Golob je danes sprejel predsednika Republike Poljske, Andrzeja Dudo. Osrednji temi pogovora sta bili vojni v Ukrajini in Gazi.

Ministrica Tanja Fajon je kot predstavnica ene od 34 držav podpisala Ljubljansko-haaško konvencijo o mednarodnem sodelovanju pri preiskavah in pregonu genocida, hudodelstev zoper človečnost, vojnih hudodelstev in drugih mednarodnih hudodelstev. Konvencija je bila sprejeta maja 2023 v Ljubljani po desetletju prizadevanj in trdega dela slovenske diplomacije in naših mednarodnopravnih strokovnjakov.

Državni sekretar Marko Štucin se je v okviru konzultacij v Varšavi srečal s poljskim ministrom za EU Adamom Szłapko in državnim sekretarjem na zunanjem ministrstvu Andrzejem Szejno ter vodjo Urada za mednarodno politiko v Uradu predsednika Republike Poljske Mieszkom Pawlakom. V ospredju pogovorov so bili dvostranski odnosi med državama ter aktualne evropske in mednarodne teme.

S 1. januarjem 2024 Slovenija drugič v zgodovini postaja nestalna članica Varnostnega sveta Organizacije združenih narodov. Po prepričljivi izvolitvi s 153 glasovi in trimesečnem statusu opazovalke bo Slovenija v obdobju 2024-2025 sooblikovala odločitve za ohranjanje mednarodnega miru in varnosti. Delovala bo povezovalno in odgovorno, zavezana spoštovanju mednarodnega prava in človekovih pravic.

10. decembra 2023 obeležujemo 75. obletnico sprejema Splošne deklaracije človekovih pravic, temeljnega mednarodnega dokumenta, ki je prvič nedvoumno izpisal nabor človekovih pravic, ki pripadajo vsakomur, brez izjem.

Na zasedanju Sveta guvernerjev Evropskih šol, ki je potekal v Bruslju od 5. do 7. decembra, je bila soglasno potrjena vzpostavitev slovenske jezikovne sekcije na Evropski šoli Bruselj I. Slovenska sekcija bo uvedena s šolskim letom 2024/25.

Ministrica Tanja Fajon je v New Yorku prvič nastopila na zasedanju Varnostnega sveta OZN o razmerah na Bližnjem vzhodu. V imenu Slovenije, ki bo s 1. januarjem 2024 postala nestalna članica Varnostnega sveta, je pozvala k takojšnjemu trajnemu premirju v Gazi, zaustavitvi nasilja, zaščiti civilistov, in pozvala Varnostni svet, da okrepi napore za vzpostavitev trajnega in pravičnega miru v regiji.