Novice

Ste že slišali za elektronske račune (e-račune)? Z letom 2028 bo njihova izmenjava obvezna za vse poslovne subjekte in fizične osebe, ki opravljajo dejavnost.

Državni zbor je sprejel Zakon o izmenjavi elektronskih računov in drugih elektronskih dokumentov, ki uvaja obvezno izmenjavo elektronskih računov med poslovnimi subjekti v Sloveniji. S tem omogočamo poenostavitev poslovanja in znižanje stroškov podjetij. Zakon bo začel veljati 1. januarja 2028, kar zagotavlja dovolj časa za prilagoditve.

Vlada se je danes seznanila z izvajanjem Načrta za okrevanje in odpornost (NOO) in potrdila predlog četrte spremembe, ki jo bo Urad Republike Slovenije za okrevanje in odpornost (URSOO) posredoval v formalno obravnavo v Bruselj skupaj z vso podporno dokumentacijo.

Delegacija Republike Slovenije s finančnim ministrom Klemnom Boštjančičem na čelu, se je minuli teden skupaj s predstavniki Banke Slovenije udeležila letnega zasedanja Mednarodnega denarnega sklada (MDS) in Skupine Svetovne banke (SSB) v Washingtonu, ZDA.

Evropska sredstva so pomemben vir financiranja razvoja Slovenije. Z njimi spodbujamo gospodarsko rast, trajnostni prehod in večjo kakovost življenja. Vas zanima kakšna je razlika med financiranjem iz skladov kohezijske politike in iz Mehanizma za okrevanje in odpornost?

Predstavniki Ministrstva za finance in Uprave Republike Slovenije za javna plačila so na današnji 17. konferenci Mikrografije, namenjeni razpravi o sodobnih tehnologijah in njihovi uporabi v poslovnih procesih, predstavili ključne novosti predloga Zakona o izmenjavi elektronskih računov in drugih elektronskih dokumentov. Ta za leto 2028 predvideva obvezno izmenjavo e-računov v gospodarstvu.

Evropska komisija je danes podala predhodno pozitivno oceno četrtega zahtevka za plačilo sredstev iz Mehanizma za okrevanje in odpornost. Slovenija bo plačilo zahtevka v višini nekaj manj kot 440 milijonov evrov prejela predvidoma še letos.

Minister za finance Klemen Boštjančič se je v Luksemburgu udeležil zasedanja Sveta Evropske unije za ekonomske in finančne zadeve ter Evroskupine. Med drugim so razpravljali o davčnih in proračunskih temah ter možnih poenostavitvah finančne zakonodaje Evropske unije (EU).

Ob nedavnem začetku veljavnosti evropske uredbe o takojšnjih plačilih tokrat osvetljujemo, kaj takojšnja plačila pravzaprav so in zakaj pomenijo pomemben korak v digitalizaciji finančnih storitev.

Z novo Uredbo o takojšnjih plačilih lahko uporabniki po vsej Evropski uniji (EU) denar nakažejo in prejmejo v nekaj sekundah, 24 ur na dan, vse dni v letu. Storitev, ki smo jo v Sloveniji že poznali prek Flika, zdaj postaja obvezna za vse banke v območju SEPA.

Zaradi navajanja nepopolnih oziroma necelovitih informacij o ministrovih izjavah glede proračunskih primanjkljajev, ki se pojavlja v nekaterih medijih, objavljamo sledeče pojasnilo povezano z razlikovanjem med državnim proračunom in sektorjem država ter povečevanjem investicijskih izdatkov.

Bonitetna agencija Fitch je včeraj zvišala bonitetno oceno Slovenije z A na A+ in ji pripisala stabilne obete. Po spomladanskem izboljšanju obetov, zdajšnje zvišanje bonitetne ocene samo še potrjuje zaupanje v Slovenijo.

Državni proračun je imel v prvih devetih mesecih letos po predhodnih podatkih 11,6 milijarde evrov odhodkov in 10,7 milijarde evrov prihodkov. Višje izdatke med drugim beležimo pri stroških dela, modernizaciji Slovenske vojske, izvajanju gospodarskih javnih služb v linijskem prometu ter za proizvodnjo in dobavo toplote (TEŠ) in transferju v pokojninsko blagajno.

Tako imenovani 13. in 14. plača se nanašata na regres za letni dopust (13. plača) in božičnico (14. plača). Ne smemo pa pozabiti, da so v Sloveniji delavci poleg plače upravičeni tudi do povračil stroškov za prihod na delo in z dela ter za prehrano, pri čemer je določitev teh zneskov prepuščena posameznemu delodajalcu oziroma kolektivnemu dogovarjanju.

Minister za finance Klemen Boštjančič je zaradi izteka mandata dveh članov nadzornega sveta Slovenskega državnega holdinga (SDH) na podlagi tretjega odstavka 40. člena Zakona o SDH 17. septembra 2025 izdal Sklep o imenovanju in nalogah strokovne komisije za pripravo predloga kandidatk oziroma kandidatov za članico oziroma člana nadzornega sveta SDH.

Vas zanima kako Slovenci investiramo svoje premoženje?

Vlada je danes potrdila predlog sprememb državnega proračuna za leto 2026 in predlog državnega proračuna za leto 2027 skupaj s spremljajočimi proračunskimi dokumenti. Med prioritetami ostajajo področja znanosti, stanovanjske politike, gospodarskega razvoja in odpornosti ter varnosti.

Ministrstvo za finance je v Ljubljani organiziralo mednarodno konferenco z naslovom Unlocking Growth: The Future of Slovenian and European Capital Markets, na kateri smo osvetlili različne vidike razvoja kapitalskih trgov. Vsak trg mora najti svoj recept za uspeh, za evropskega pa bo zelo pomembna nadaljnja integracija, je bilo slišati v razpravah, v katerih smo predstavili tudi dosežke Slovenije.

Minister Klemen Boštjančič je podpisal sporazum, s katerim Vlada Republike Slovenije pristopa k članstvu v neodvisnem raziskovalnem inštitutu Bruegel s sedežem v Bruslju. To nam bo omogočilo vključitev in neposreden dostop do pomembnih analiz s področja dela Ministrstva za finance in evropskih institucij.

V zadnjih treh letih se je Slovenija po obsegu državnih sredstev za raziskave in razvoj, merjenem kot delež bruto domačega proizvoda (BDP), iz ravni vzhodnih in južnih evropskih držav povzpela med najrazvitejše zahodne in severnoevropske države. Vas zanima zakaj so državne naložbe v raziskave in razvoj pomembne?