Novice

V luči aktualnih razprav o fiskalni politiki tokrat osvetljujemo temo proračunskega primanjkljaja.

Zaradi netočnega poročanja o proračunskem primanjkljaju, ki se pojavlja v nekaterih medijih, objavljamo sledeče pojasnilo. Primanjkljaj je v prvih osmih mesecih letos po predhodnih podatkih skupaj znašal 1,07 milijarde evrov, v enakem obdobju lani pa 427 milijonov evrov.

Državni proračun je imel v prvih osmih mesecih letos po predhodnih podatkih 10,4 milijarde evrov odhodkov in 9,3 milijarde evrov prihodkov. To ne odstopa bistveno od načrtovane dinamike proračuna, ki ga je novembra lani sprejel Državni zbor. Višje izdatke med drugim beležimo pri transferju v pokojninsko blagajno, stroških dela in izvajanju gospodarske javne službe v linijskem prometu.

Statistični urad Republike Slovenije je letno oceno bruto domačega proizvoda (BDP) Slovenije za 2024 izboljšal za 0,1 odstotne točke glede na pomladansko predhodno realizacijo.

V rubriki Finančni petek danes predstavljamo sektor država. Ta nas spremlja na vsakem koraku – ko gremo k zdravniku, vpišemo otroka v šolo ali preverimo vremensko napoved.

Minister Klemen Boštjančič je danes v Zagrebu skupaj z ministri in predstavniki sedmih držav podpisal Memorandum o sodelovanju za regionalno integracijo kapitalskih trgov v srednji in jugovzhodni Evropi. Države želijo tako še dodatno okrepiti kapitalske trge v regiji, kar na Ministrstvu za finance podpiramo, saj to učinkovito dopolnjuje nacionalno strategijo razvoja trga kapitala v Sloveniji.

Davek na dodano vrednost (DDV) je eden ključnih virov javnofinančnih prihodkov v Sloveniji in Evropski uniji. Gre za posredni davek, ki se obračuna ob skoraj vsakem nakupu blaga ali storitev. Plačajo ga končni potrošniki, poberejo pa ga podjetja, ki ga nato nakažejo državi.

Gospa Marija je dolga leta opozorila o nevarnosti poplav ignorirala: »Saj nas še nikoli ni doseglo.« Avgusta 2023 pa je reka prestopila bregove in uničila njen dom. Šele takrat je spoznala, da bi jo letna premija lahko obvarovala pred finančno katastrofo. Njena zgodba je ena od mnogih, ki ponazarja realnost zavarovalne vrzeli v Sloveniji.

Na Ministrstvu za finance smo pričakovali izboljšanje podatkov o gospodarski rasti Slovenije. V drugem četrtletju 2025 se je realni bruto domači proizvod medletno povečal za 0,8 odstotka, glede na prvo četrtletje letos pa za 0,7 odstotka (oba podatka sta z izločenimi vplivi koledarja in sezone). Z vidika ukrepov, ki jih lahko sprejme država, so bili po naši oceni izpolnjeni pogoji za rast.

Državni proračun je v prvih sedmih mesecih letošnjega leta zabeležil 8,2 milijarde evrov prihodkov in 9,1 milijarde evrov odhodkov. Več sredstev smo v primerjavi z enakim obdobjem lani med drugim namenili za sklad za obnovo, transfer v pokojninsko blagajno in stroške dela, ki so posledica napredovanj, dogovora o plačah in drugih stroških dela v javnem sektorju.

Ali ste vedeli, da ima tudi država svoj "tekoči račun"? Temu pravimo enotni zakladniški račun, na katerem so združena denarna sredstva vseh treh javnofinančnih blagajn in ostalih subjektov javnega sektorja, kot so agencije, javni skladi, javni zavodi in denarna sredstva nekaterih občin.

Japonska rating agencija Rating and Investment Information, Inc. (R&I) je 4. avgusta 2025, Sloveniji zvišala bonitetno oceno z A na A+ s stabilnimi obeti.

Ob drugi obletnici poplav avgusta 2023 – največje naravne nesreče v zgodovini Slovenije, tokrat osvetljujemo Sklad za obnovo.

Objavljamo novo izdajo publikacije Javnofinančna gibanja, v kateri predstavljamo podatke štirih javnofinančnih blagajn za prvo polletje in podatke sektorja država (po metodologiji denarnega toka) za prvo četrtletje 2025.

Na povabilo ukrajinskega ministra za finance Sergija Marčenka je podpredsednik vlade in minister za finance Republike Slovenije Klemen Boštjančič skupaj z delegacijo opravil dvodnevni delovni obisk v Kijevu. Obisk potrjuje trdno in dolgoročno partnerstvo med državama tudi v času ruske agresije in pri obnovi Ukrajine.

Evropski finančni ministri so na zasedanju Sveta EU za ekonomske in finančne zadeve odobrili uporabo nacionalne odstopne klavzule za 15 držav članic, vključno s Slovenijo, zato tokrat v rubriki Finančni petek pojasnjujemo nekaj več o tem.

Konec julija pred štirimi leti je bil s strani Sveta Evropske unije potrjen slovenski Načrt za okrevanje in odpornost (NOO). Ministrstva, pristojna za izvedbo reform in naložb načrta, so uspešno izvedla številne aktivnosti za njihovo uresničitev. Pomemben napredek letos beležimo na najvidnejših reformnih ukrepih. Naložbe načrta deležniki izvajajo v vseh slovenskih regijah.

Vlada je ta teden potrdila predlog Zakona o davku od dobička iz odsvojitve kriptosredstev. V tej luči tokrat osvetljujemo področje obdavčitve kriptosredstev.

Evropska komisija je 16. julija 2025 objavila predlog prihodnjega večletnega finančnega okvira za obdobje 2028–2034 v višini 1,26 odstotka bruto nacionalnega dohodka (BND) EU27 oziroma 1985 mrd evrov. Predlog predstavlja osnovo za začetek zahtevnih pogajanj med državami članicami.

Ministrstvo za finance je že izvedlo vse potrebne postopke za dokapitalizacijo invalidskega podjetja CSS, ki je iz državnega proračuna danes že prejelo 799.666,95 evra prepotrebnih sredstev za nadaljnji razvoj podjetja.