Evropska sredstva za okrevanje in odpornost: Skupaj do cilja–ozelenitev izobraževalne infrastrukture

Z vlaganji v javno izobraževalno in raziskovalno infrastrukturo s celovitimi obnovami in novogradnjami se spodbuja proces zmanjševanja porabe energentov in stroškov vzdrževanja. S tem se prispeva k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov, večji uporabi obnovljivih materialov in spodbujanju trajnostnega pristopa. 

V času priprave Načrta za okrevanje in odpornost (NOO) je bila učinkovita raba energije pri izobraževalnih in raziskovalnih objektih šibka. Objekti so bili v povprečju zgrajeni leta 1963. Analiza o stanju javne izobraževalne in raziskovalne infrastrukture iz leta 2021 je pokazala, da povečana vlaganja in pravilni metodološki pristop k vlaganjem predstavljata velik potencial za doseganje učinkov ozelenitve in trajnostnega razvoja.

Ukrepe za ozelenitev izobraževalne infrastrukture Slovenija naslavlja tudi NOO. Za izvedbo reforme in naložbe je pristojno Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino (MIZM). Pri tem sodeluje z izobraževalnimi ustanovami.

Strategija za ozelenitev izobraževalne in raziskovalne infrastrukture v Sloveniji – reforma

Namen reforme je nadgraditi izobraževalno in raziskovalno infrastrukturo v Sloveniji s ciljem zagotoviti energetsko učinkovito in razvojno naravnano infrastrukturo, ki bo odgovarjala na potrebe sodobnih izobraževalnih in raziskovalnih procesov.

V okviru reforme sta bila sprejeta strategija in akcijski načrt za ozelenitev javne izobraževalne in raziskovalne infrastrukture v Sloveniji do leta 2030, ki predstavljata podlago za sistematični in razvojno usmerjeni sistem vlaganj v javno izobraževalno in raziskovalno infrastrukturo v Sloveniji. 

Mejnik, povezan z izvedbo reforme, je bil uspešno izpolnjen in vključen v drugi zahtevek za plačilo, ki ga je Evropska komisija izplačala decembra 2023.

Ozelenitev izobraževalne infrastrukture v Sloveniji – naložba

Cilj naložbe je prispevati k zagotavljanju sodobnejše in okolju prijaznejše izobraževalne infrastrukture. 

Naložba vključuje izgradnjo ali prenovo stavb izobraževalnih ustanov v skladu z omenjeno strategijo in akcijskim načrtom za ozelenitev javne izobraževalne in raziskovalne infrastrukture.

Za izvedbo naložbe je v okviru NOO predvidenih 138,63 milijona evrov Mehanizma za okrevanje in odpornost (Mehanizem), od tega 67,93 milijona evrov nepovratnih sredstev in 70,7 milijona evrov posojil. Gre za eno od finančno najobsežnejših naložb NOO.

V okviru naložbe je bilo na novo zgrajenih oziroma prenovljenih devet objektov, in sicer v okviru sledečih projektov:

• Kampus Vrazov trg, Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani – Za 94,6 milijona evrov vreden projekt je predvidenih 52,65 milijona evrov sredstev Mehanizma;
• Novogradnja Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani – Za 81,67 milijona evrov vreden projekt je predvidenih 52,58 milijona evrov sredstev Mehanizma;
• Gradnja prizidka objekta CIRIUS Kamnik – Za 4,05 milijona evrov vreden projekt je EU prispevala 2,79 milijona evrov sredstev Mehanizma;
• Izgradnja telovadnice Gimnazije Šiška – Za 2,82 milijona evrov vreden projekt je EU prispevala 2,02 milijona evrov sredstev Mehanizma;
• Novogradnja športne dvorane Srednje gozdarske, lesarske in zdravstvene šole (SGLZŠ) Postojna – Za 6,88 milijona evrov vreden projekt je EU prispevala 2,5 milijona evrov sredstev Mehanizma;
• Novogradnje telovadnice Srednje medijske in grafične šole (SMGŠ) Ljubljana – Za 4,36 milijona evrov vreden projekt je EU prispevala 2,4 milijona evrov sredstev Mehanizma;
• Prenova in dozidava stavbe Zavoda za gluhe in naglušne Ljubljana – Za 4,24 milijona evrov vreden projekt je EU prispevala 3,18 milijona evrov sredstev Mehanizma;
• Prenova objektov Srednje šole Jesenice – Za 30,07 milijona evrov vreden projekt je EU prispevala 8,76 milijona evrov sredstev Mehanizma;
• Rekonstrukcija in energetska prenova objekta Srednje šole tehniških strok (SŠTS) Šiška – Za 4,39 milijona evrov vreden projekt je EU prispevala 2,37 milijona evrov sredstev Mehanizma.
• Mejnika, povezana z dokončanjem izborov naložbenih projektov, sta bila ob izpolnitvi vključena v tretji zahtevek za plačilo, ki je bil izplačan oktobra 2024. Cilja naložbe bosta del zadnjega (sedmega) zahtevka za plačilo sredstev Mehanizma, ki ga bo Slovenija v Bruselj poslala do 30. septembra 2026.

Reforme in naložbe v javno izobraževalno in raziskovalno infrastrukturo predstavljajo pomemben temelj za nadaljnje ukrepe in spodbude na področju ustvarjanja in prenosa znanja ter krepitve inovacijske dejavnosti z vlaganji v človeške vire. Posledično se krepijo kompetence, ki jih zahtevata zeleni in digitalni prehod.