»Glas deležnikov je ključnega pomena pri vzpostavitvi novega Evropskega raziskovalnega prostora, saj bo le tako učinkovit. Zato bomo priporočila in zaključke te konference obravnavale tudi države članice v okviru naslednje srečanja ministrov EU za raziskave,« je danes ob odprtju konference slovenskega predsedstva Svetu EU z naslovom Novi evropski raziskovalni prostor - k odgovorni družbi tretjega tisočletja dejala ministrica za izobraževanje, znanost in šport prof. dr. Simona Kustec. Skupaj z evropsko komisarko za inovacije, raziskave, kulturo, izobraževanje in mlade, Mariyo Gabiel, sta v uvodu konference več kot 300 udeležencem, predstavnikom držav članic in ostalim deležnikov dali jasen signal: »Vzpostaviti moramo takšen Evropski raziskovalni prostor, ki bo omogočil hitrejši razvoj. Samo skupaj z deležniki lahko naredimo te premike.«

Odprtju konference je sledila okrogla miza z ministri EU o tem, kaj lahko države članice naredijo, da bo Evropski raziskovalni prostor boljši. Ministrica prof. dr. Simona Kustec je države članice pozvala k hitrejšemu uresničevanju ciljev ERA na nacionalni ravni: »Naš cilj je, da bi nova ERA čez 10 let delovala z vsaj 3 odstotke naložb v raziskave in inovacije v Evropi, z najboljšimi raziskovalci in raziskovalnimi infrastrukturami na svetu, ki bodo služile prebivalcem in družbi kot celoti. Če želimo to doseči, mora biti politična agenda Nove ERA skladna s cilji Obzorja Evropa ter z evropskimi partnerstvi in ​​misijami. Samo tako bomo lahko čez 10 let rekli, da je ERA odločilno prispevala k uspešni prvi fazi dvojne tranzicije in s tem bistveno izboljšala kakovost naših življenj.« Na okrogli mizi so sodelovali tudi francoska ministrica za raziskave Frederique Vidal, švedska ministrica za visoko šolstvo in raziskave Matilda Ernkrans ter portugalski minister za raziskave Manuel Heitor. Prav vsi ministri so podprli prizadevanja slovenskega predsedovanja in ministrico Simone Kustec za močnejši Evropski raziskovalni prostor in aktivno vključevanje deležnikov v proces implementacije. Švedska in francoska ministrica sta izpostavili, da bo tudi naslednji trio temu sledil. Švedska ministrica je ob tem poudarila: »Želimo, da Evropa postane globalni akter, ko gre za znanstvene standarde in normative. Zavzemati se moramo za odprto znanost, saj bomo le tako hitreje napredovali in delili znanje med seboj. Zato bom z zanimanjem sledila razpravam na tej konferenci«

Jutri bodo na konferenci potekale delavnice na temo novega Evropskega raziskovalnega prostora in odprte znanosti, gospodarstva, raziskovalne infrastrukture in kariere.