Ministra sta po Hojsovih besedah »rešila nekaj težav, ki so povezane s pretočnostjo mejnih prehodov Šentilj in Karavanke«. Dogovorila sta se o oblikovanju voznega pasu za tovorna vozila na mejnem prehodu Šentilj, da se zmanjšajo kolone. Glede Karavank sta podprla iskanje rešitev, v kar se bosta vključili tudi pristojni avtocestni družbi DARS in ASFINAG.

Zavzela sta se za intenzivnejše sodelovanje z regijo Zahodnega Balkana na področju preprečevanja nezakonitih migracij. »Precej časa sva namenila pobudi Avstrije, da se s kolegi ministri Hrvaške, Bosne in Hercegovine ter Srbije pogovorimo o tem, kako bolje zavarovati zunanjo mejo EU,« je dejal Hojs. Dotaknila sta se tudi pakta o migracijah in azilu, pri čemer sta izrazila zaskrbljenost nad predlogom, da bi posamezne države članice prevzemale odgovornost pri vračanju, medtem ko ima EU na tem področju večjo pogajalsko moč v razmerju do tretjih držav in bi jih na ravni EU lahko učinkoviteje vračali.

Ker se stanje na področju preprečevanja širjenja okužb s COVIDOM-19 slabša, sta ministra govorila tudi o prihodnjih aktivnostih obeh ministrstev in policij. »Precej časa sva namenila temu, kako bosta obe državi organizirali prehajanje meja,« je dejal Hojs in dodal, da sta »oba izrazila upanje, da meje kljub situaciji s COVIDOM-19 ostanejo odprte«.

Po sestanku sta si ministra ogledala vajo nadzora meje z droni, ki sta jo pripravili slovenska in avstrijska policija. Ob tem je minister Hojs dejal, da je »skupna vaja nazorno pokazala, da so nadzor meja in preostale aktivnosti policije v boju proti kriminalu za zagotavljanje varnosti državljanov precej odvisne od sodobne tehnike.« Ministra sta se namreč konec julija na Dunaju, ob robu ministrske konference o učinkovitem boju proti trenutnim migracijskim izzivom, dogovorila o pilotnem projektu uporabe dronov za nadzor slovensko-avstrijske državne meje. Namen projekta je predvsem hitrejše odkrivanje nezakonitih prehodov meje in posledično ukrepanje pristojnih organov.