Tri tako imenovane operacije – Uprava 2020, Enotna poslovna točka ter Povezljivost, odprtost in kakovost – so rezultirale v 12 informacijskih projektih v skupni vrednosti  27 milijonov evrov. 

»S ponosom se lahko ozremo na opravljeno delo ter se upravičeno veselimo dosežkov,« je dejala Valenčič. Projekti, ki so spremenili način dostopanja do storitev javne uprave, digitalne storitve pa naredili hitrejše, enostavnejše in varnejše za naša podjetja ter posameznike, so nastali v tesnem partnerskem sodelovanju Ministrstev za digitalno preobrazbo in javno upravo, zunanjih izvajalcev ter uporabnikov. 

Ministrica za digitalno preobrazbo dr. Emilija Stojmenova Duh je na predstavitev projektov prihitela naravnost iz obravnave proračuna v Državnem zboru z dobro novico: »Digitalne javne storitve bomo razvijali še naprej!« Po njenih besedah so naši cilji ambiciozni, za njihovo uresničevanje je bistveno sodelovanje, zlasti pomembna pa je vključenost končnih uporabnikov, ker je njihovo zadovoljstvo najboljše jamstvo za učinkovitost in uspeh storitev. Poleg tega meni, da bi bilo dobro za vse, če bi informacije o številnih javnih digitalnih storitvah in možnostih njihove uporabe ter koristih dosegle čim širši krog ljudi. 

Predstavitev dosežkov so povezovali in vodili Tatjana Mizori Zupan, ki je tudi pomemben in nepogrešljiv del ekipe eUprava, Aleksander Čuk Krevh in robotka Eva, najbolj družbeno aktivna robotka v Sloveniji.

Uspešno smo razvili in v državno upravo uvedli številne nove informacijske rešitve, od mobilne identitete smsPASS do enotnih spletnih mest državne uprave GOV.SI, centralnega sistema za elektronsko vročanje SI-CeV, centralnega sistema za e-pooblaščanje SI-CeP, centralnega sistema za upravljanje z dokumentarnim gradivom IS Krpan, centralnega poslovno inteligenčnega sistema Skrinja in nacionalnega portala odprtih podatkov OPSI. 

Nadgradili smo naše ključne portale za poslovanje državljanov in podjetij z državo eUprava, SPOT, eJN, interoperabilnostne skupne gradnike za elektronsko izmenjavo podatkov (Pladenj, IO modul, Varnostna shema, SOVD) in platformo JEP za hiter razvoj elektronskih storitev. S pomočjo lastnega znanja smo razvili aplikativno podporo za različne uporabniške evidence, kot sta Evidenca aplikacij Eva42 in Standardizirana evidenčna platforma – Evidenca2Go. V sodelovanju z akademsko sfero in podjetji smo na razvili odprtokodno orodje Platforma za semantično interoperabilnost, razvili smo tudi odprtokodne prototipe z uporabo umetne inteligence z obdelavo naravnega jezika, kot sta Semantični analizator in Podatkovni zemljevid. 

Spletno mesto GOV.SI je danes osrednje spletno mesto, kjer uporabnik dobi celostne informacije o delovanju državne uprave. Hkrati enotna platforma organom državne uprave omogoča, da se na istih vsebinskih področjih med seboj povezujejo. Tina Kuliš je predstavila odlično statistiko: med leti 2019 in 2023 je GOV.SI obiskalo več kot 80 milijonov ljudi! V štirih letih je bilo na tem spletnem mestu objavljenih več kot 110 tisoč strani, sodeluje več kot 1100 registriranih uporabnikov–urednikov, dobili so 200 tisoč odzivov, med katerimi je 70 odstotkov pozitivnih. Veseli smo tudi kritičnih odzivov, pravi Kuliš, saj nam pomagajo do izboljšav, kajti »edino merilo našega uspeha je uporabnik«. 

Po besedah Aleša Pelana, ki je predstavil prednosti elektronske identifikacije in elektronskega podpisovanja, skoraj 100 portalov že uporablja SI-PASS (na prvem mestu je zVem, sledita eUprava in MFERAC), število prijav pa narašča. SI-PASS ima 750.000 registriranih uporabnikov, izdanih novih elektronskih osebnih izkaznic je že blizu pol milijona, nedavno pa sta Evropski parlament in Svet EU sprejela dogovor o uredbi za uvedbo evropske digitalne identitete za varen dostop vseh Evropejcev do javnih in zasebnih spletnih storitev. 

SPOT (Slovenska poslovna točka) na več kot sto straneh na razumljiv način prinaša vsebine in informacije, ki podjetnikom pomagajo in olajšujejo poslovanje z državo. Denimo: Ana Oblak in Boris Šaletič sta povedala, da je bilo leta 2020 izdanih 1,6 milijona elektronskih bolniških listov eBOL, leta 2022 pa že 2,6 milijona. 

eUprava pa je »več kot portal«, je dejala Alenka Koporc – je vez uporabnika z državo, ki je na voljo 24 ur dnevno. S kolegicami Ano Gosnar, Dolores Turkovič in Niko Perinčič so predstavile osrednji državni storitveni portal za številne storitve, na katerem so možni tudi vpogledi v lastne osebne podatke in javni vpogledi v različne evidence, med njimi tudi nekatere posebne. Kazenske točke, denimo, so najbrž edina spletna storitev, kjer se zelo razveselimo odgovora »podatkov nismo našli«.  

Vsako uro eUprava zabeleži pet novih uporabnikov, število pa narašča: leta 2016 jih je bilo 32.582, letos jih je skoraj desetkrat več, 310.774. Na eUpravi je več kot 450 raznih storitev, vsaki dve minuti pa je oddana ena vloga. »Na te številke, ki prinašajo koristi vsem, smo zelo ponosni,« pravi Koporc. 

Med centri za socialno delo je že 1825 aktivnih uporabnikov sistema za upravljanje z dokumentarnim gradivom Krpan; med ministrstvi, organi v sestavi in vladnimi službami je 3088 uporabnikov Krpana, med upravnimi enotami pa 2561. Število dokumentov, ki smo jih »migrirali« na Krpana, štejemo v milijonih. 

V informacijski sistem elektronsko javno naročanje eJN je vključenih preko 300 ustanov ter preko 28.000 uporabnikov, naročnikov in ponudnikov – samo oktobra letos je bilo 6000 vročitev v varne predale, je povedala Alenka Žužek Nemec. Po besedah Uroša Izlakarja je obseg javnega naročanja okoli 8 milijard evrov, aplikacija pa mora delovati sedem dni v tednu in 24 ur na dan. 

Marina Rajič, ki je predstavila portal odprtih podatkov javnega sektorja OPSI, enotno nacionalno spletno točko za objavo odprtih podatkov za celotni javni sektor, pravi, da so poleg številk – na portalu objavlja 242 organov (vsi državni organi in skoraj vse občine), objavljenih je več kot 8000 zbirk, sodeluje 410 urednikov, opravili so 40 nadgradenj – ponosni tudi na njihove druge dejavnosti, s katerimi približujejo dejavnost uporabnikom, denimo na vsakoletni uspešni hekaton. 

Projekt Skrinja, sistem poslovne inteligence in podatkovnega skladišča, kjer uporabniki lahko interaktivno pregledujejo in obdelujejo podatke v realnem času z učinkovitimi vizualizacijami in nanj redno priklapljamo nove podatkovne vire iz različnih državnih organov, saj je zanimanje za analitično podporo odločanju med državnimi organi veliko, želimo po besedah Paule Kolenko širiti čim bolj. V kratkem se mu obeta možnost napovedne analitike in uporaba umetne inteligence.

Sistem Jedro elektronskih postopkov (JEP), »gradnik gradnikov«, kot ga je imenoval Boštjan Tovornik, je osrednji del informacijske rešitve za polno in sodobno elektronsko izvajanje postopkov in je namenjen nudenju skupnih storitev drugim sistemom. Trenutno je vgrajen v dva največja storitvena portala, SPOT in eUprava. 

Sicer smo v sedmih letih med drugim izpopolnili pet gradnikov, ki z interoperabilnostjo vzpostavljajo podatkovne mostove med različnimi informacijskimi rešitvami in sektorji. To so: Pladenj – sistem za standardizirano izvajanje elektronskih poizvedb, IO modul – platforma z distribucijo podatkov, Asinhroni modul – za integracijo z zahtevnejšimi viri podatkov, Varnostna shema – za delo z uporabniki in njihovimi pravicami ter Spletno odložišče velikih datotek – za varno pošiljanje in odlaganje velikih datotek. 

V novi finančni perspektivi do leta 2029 že razvijamo nove pozitivne zgodbe, pravi Katarina Zadnik. S pomočjo Mehanizma za okrevanje in odpornost, ki je usmerjen tudi v infrastrukturo (220 milijonov evrov), bo 5300 gospodinjstev dobilo dostop do širokopasovnega interneta, za njimi pa še naslednjih 12 tisoč, participacija lokalnih skupnosti pri dostopu do podatkov bo uspešnejša, digitalna vključenost bo večja, digitalne kompetence pa zahvaljujoč usposabljanju in izobraževanju bolje razvite. 

Dosežki nas opogumljajo, da razvoj novih dinamičnih digitalnih storitev peljemo naprej do leta 2026, ko je iz evropske kohezije in NOO za razvoj namenjenih 10,6 milijona evrov, za pametne digitalne javne storitve pa 26,8 milijona evrov. Izzivov ne manjka, motivirani smo, energijo imamo, zato verjamem v pozitivne rezultate, pravi Kristina Valenčič.