Novice

Začela so se gradbena dela na skoraj 21 milijonov evrov vrednem nasipu, s katerim bomo izboljšali poplavno varnost ob Muri. Na Ministrstvu za naravne vire in prostor ob tem poudarjamo tudi pomen nasipa z vidika trajnostnega razvoja in povečanja odpornosti na podnebne spremembe.

Včeraj, na dan biotske raznovrstnosti, je Vlada Republike Slovenije sprejela Uredbo o načrtu upravljanja Krajinskega parka Ljubljansko barje za obdobje 2025–2034 (Uredba NU KPLB). Gre za ključen strateški dokument za ohranjanje narave, usmerjanje obiskovanja in trajnostni razvoj tega izjemnega območja za desetletno obdobje.

V tem tednu obeležujemo vrsto evropskih in svetovnih dni, ki nas opominjajo na naš odnos do narave, njen pomen za življenje ter smoter njenega ohranjanja za prihodnje generacije: 20. maja svetovni dan čebel, 21. maja evropski dan Nature 2000, 22. maja mednarodni dan biotske raznovrstnosti in 24. maja evropski dan parkov.

Ministrstvo za naravne vire in prostor (MNVP) vabi k premisleku in razpravi o ukrepih za obnovo narave za odpornejšo prihodnost ter na podelitev državne nagrade na področju ohranjanja narave. Dan narave bomo 13. junija v Kongresnem centru Brdo obeležili s strokovnim posvetom o obnovi narave. V nadaljevanju bo predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Robert Golob podelil Nagrado Rada Smerduja.

Namen strategije in akcijskega načrta, ki ju je pripravilo Ministrstvo za naravne vire in prostor (MNVP), Vlada pa sprejela prejšnji teden, je opredeliti pravni, organizacijski, vsebinski in finančni okvir ukrepov za dolgoročno ohranjanje ugodnega stanja populacije volka v Sloveniji in zmanjševanje števila konfliktov s človekom.

Do 6. maja lahko na Ministrstvo za naravne vire in prostor oddate predlog simbolnega predmeta oziroma skulpture za Nagrado Rada Smerduja za ohranjanje narave. Izbrani predmet javnega natečaja bo predstavljal Nagrado Rada Smerduja in bo vsako leto podeljen za izjemne dosežke, ki pomembno prispevajo k razvoju stroke na področju ohranjanja narave in k ohranjanju narave.

Ministrstvo za naravne vire in prostor je Dan Zemlje zaznamovalo s strokovnim posvetom o naši vlogi pri varovanju planeta v času podnebnih sprememb. Udeleženci posveta so predstavili sistemske ukrepe na področju urejanja prostora, vidike potresne dejavnosti, plazenja, rudarstva in pridobivanja surovin ter ključne zakonske in informacijske ureditve namenjene zmanjševanju posledic naravnih nesreč.

Pomembno je, da se izogibamo krajem, kjer bi utegnili biti brlogi, in psov ne spuščamo s povodca. Če upoštevamo nekaj osnovnih pravil, bomo možnost konflikta s to največjo slovensko zverjo zelo zmanjšali.

Svet Evropske unije je junija lani sprejel uredbo o obnovi narave. Krovni cilj uredbe je do leta 2030 obnoviti vsaj 20 odstotkov kopenskih in morskih območij EU, do leta 2050 pa vse ekosisteme, ki potrebujejo obnovo. Ministrstvo za naravne vire in prostor (MNVP) je tako začelo s pripravo Nacionalnega načrta za obnovo narave (NNON), ki bo ključni dokument za izvajanje uredbe o obnovi narave.

Do 18. aprila lahko za Nagrado Rada Smerduja za izjemne dosežke, ki pomembno prispevajo k razvoju stroke na področju ohranjanja narave in k ohranjanju narave, predlagate posameznice in posameznike.

Svetovni dan prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst 2025 (angleško World Wildlife Day - WWD) letošnjo temo Financiranje ohranjanja - vlaganje v ljudi in planet izpostavlja v luči nujnosti po inovativnih in trajnostnih finančnih rešitvah za ohranjanje biotske raznovrstnosti planeta ter zagotavljanje uspešne prihodnosti tako za prosto živeče živalske in rastlinske vrste kot za človeštvo.

Odbor za podeljevanje nagrad Republike Slovenije na področju ohranjanja narave je danes objavil javni razpis za podelitev Nagrade Rada Smerduja. Državna nagrada za izjemne dosežke, ki pomembno prispevajo k razvoju stroke na področju ohranjanja narave in k ohranjanju narave, je poimenovana po priznanem slovenskem biologu in naravovarstveniku. Prvič je bila podeljena v lanskem letu.

Decembra 2024 sta izšli prelomni poročili Medvladnega odbora za biotsko raznovrstnost in ekosistemske storitve (IPBES) – Poročilo o preobrazbenih spremembah (ang. Transformative change assessment) ter Poročilo o prepletu (angl. Nexus Report). Poročili poudarjata nujnost vključujočih rešitev za svetovno okoljsko ter socialno-ekonomsko krizo.

Na 36. zasedanju Mednarodnega koordinacijskega sveta Unescovega programa Človek in biosfera v Agadirju v Maroku je bilo danes razglašeno Čezmejno biosferno območje Julijske Alpe. To združuje dve obstoječi biosferni območji – Biosferno območje Julijske Alpe na slovenski strani in italijansko Biosferno območje Julijske Alpe.

Minister za naravne vire in prostor Jože Novak je v prostorih ministrstva včeraj, 3. junija, na delovnem srečanju sprejel direktorje zavarovanih območij in vodje parkov, ki jih je ustanovila država, ter predstavil usmeritve za delovanje in razvoj zavarovanih območij v prihodnje.

Leto 2024 je za Triglavski narodni park, območje Julijskih Alp in slovensko naravovarstvo jubilejno. Skupaj obeležujemo 100-letnico podpisa zakupne pogodbe za ustanovitev Alpskega varstvenega parka, predhodnika Triglavskega narodnega parka – edinega narodnega parka v Sloveniji. V počastitev praznika so se na osrednji prireditvi zbrali domači in tuji gostje ter tamkajšnji prebivalci.

Praznovanje današnjega mednarodnega dneva biotske raznovrstnosti je potekalo tudi v Nairobiju v Keniji, kjer delegati iz celega sveta razpravljajo o naslednjih korakih, ki bodo omogočili uspešno izvajanje v letu 2022 sprejetega Globalnega okvira za biotsko raznovrstnost.

V prihodnjih dneh obeležujemo vrsto evropskih, svetovnih oziroma mednarodnih dni, ki nas vsako leto opominjajo na naš odnos do narave in pomen ohranjanja narave za prihodnje generacije – 20. maja svetovni dan čebel, 21. maja evropski dan Nature 2000, 22. maja mednarodni dan biotske raznovrstnosti in 24. maja evropski dan parkov.

V želji po okrepljenem sodelovanju je minister Novak sklical srečanje z upravljavcem Triglavskega narodnega parka in župani občin, ki ležijo znotraj parka. Gre za začetek rednih srečanj, s ciljem krepitve učinkovitosti upravljanja parka ter v čim večji meri poenotenja praks pri rabi posameznih naravnih vrednot znotraj narodnega parka.

Rjavi medved je zavarovana živalska vrsta, zato je vsak nenadzorovan poseg v populacijo prepovedan. Ker pa je gostota vrste rjavega medveda na ozemlju Slovenije med najvišjimi znanimi v svetu in konfliktov ni možno preprečiti zgolj s preventivnimi ukrepi, je ministrstvo sledilo mnenju stroke in izdalo odločbo za nadzorovan odvzem iz narave z odstrelom na območjih z veliko gostoto medveda.