Novice

V zadnjih dneh je dezinformacijsko omrežje Matrjoška, ki ga podpira Kremelj, tik pred bližajočim se vrhom EU-Moldavija, ki bo 4. julija 2025 v Kišinjevu, sprožilo novo ofenzivo, katere tarča je moldavska predsednica Maia Sandu. Le kakšen bi bil odmeven diplomatski dogodek brez ruskega tujega manipuliranja z informacijami in vmešavanja?

Na mednarodnem odru se je odvijal zares napet in dinamičen teden, ki so ga zaznamovali številni dogodki na visoki ravni ter geopolitična vrelišča.

V kremeljskem priročniku manipulacije je vsaka kriza, vsaka tragedija uporabno sredstvo. Izjema ni niti stopnjevanje konflikta med Izraelom in Iranom.

Rusija je pretekli teden v Istanbulu ponovno uprizorila ples mirovnih pogajanj, ki se je, kot je bilo pričakovati, končal brez resničnih prebojev.

Kremelj zmanjšuje pomen uničujočega napada Ukrajine na ruska vojaška letališča, se trudi odvračati pozornost in namesto tega nemočno pogreva stare laži o terorizmu in Anglosasih.

Prejšnji teden je zaokrožila nova, a znana zgodba, s ciljem diskreditirati demokratične volitve v Romuniji in vzbuditi nezaupanje v evropske institucije. Po nedavnih dezinformacijah naj bi francoske obveščevalne službe nekako priredile volitve v Romuniji, da bi preprečile zmago skrajno desničarskega predsedniškega kandidata Georgea Simiona, in to pod budnim očesom tako imenovane »evropske mafije«.

Ko Kremelj govori o »temeljnih vzrokih«, ne išče miru. S slabo prikrito diplomatsko masko zahteva kapitulacijo Ukrajine.

Krepko v četrtem letu obsežne invazije Rusije na Ukrajino so resnični cilji Moskve dobro znani: nadzorovati, osvojiti in podjarmiti celotno ali čim več Ukrajine. Uničiti čim več ukrajinskega gospodarstva, kmetijstva, industrije in infrastrukture brez razlikovanja med civilnimi in vojaškimi cilji. Naključno ubijati civiliste.

Ko se Rusija pripravlja na svojo vsakoletno parado ob dnevu zmage 9. maja kremeljska dezinformacijska mašinerija melje s polno paro – doma, v tujini in na družbenih omrežjih. V istem tednu so predsedniške volitve v Romuniji 4. maja postale še eno bojišče v vojni Moskve proti resnici. Sporočilo je jasno: popači zgodovino, razdvoji družbo in oslabi demokracijo.

Moskva cinično govori o mirovnih prizadevanjih, krivi Evropo in Ukrajino za rusko agresijo ter stopnjuje zgodovinski revizionizem pred praznovanjem konca druge svetovne vojne.

V megleni pokrajini dezinformacij je le malo pripovedi tako vztrajno trdoživih kot trditev, da je širitev Nata izzvala Rusijo k invaziji na Ukrajino.

Za vsakim ruskim izstrelkom je plaz laži. Še ene evropske volitve na udaru kremeljskih manipulacij.

Moskva skuša poudarjati mamljivo možnost poslovnih odnosov med ZDA in Rusijo ter preusmeriti pozornost od nezadovoljstva zaradi nenehnih ruskih napadov na civilne tarče v Ukrajini.

Pozivi Moskve k volitvam v Ukrajini ne morejo prikriti pravih ciljev Rusije: obrniti percepcijo žrtev in agresorjev, prikazati rusko agresijo kot prizadevanje za mir in ugrabiti demokratične procese za legitimiranje očitnega prisvajanja ozemlja.

Rusija krivi EU za podaljševanje vojne – medtem ko njene bombe dežujejo po Ukrajini. Klasična logika Kremlja.

Od diplomatske prevare do izmišljotin o osebah, ki vlečejo niti iz ozadja – manipulativni priročnik Kremlja se lahko na pogled spreminja, a njegova temeljna načela ostajajo nespremenjena.

Ko je resnica neprijetna, jo zakamufliraj. Prokremeljska dezinformacija prikazuje mirovna pogajanja kot popolno kapitulacijo, obrambo kot agresijo in demokracijo kot zaroto.

Prokremeljski dezinformacijski operaterji so od njegove izvolitve leta 2019 poskušali očrniti, delegitimizirati in ponižati ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. Dokumentirali smo na stotine napadov nanj in na druge ukrajinske predstavnike.

Ta teden je svet obeležil tri leta ukrajinskega odpora in izjemne vzdržljivosti v obsežni vojni, ki jo proti Ukrajini vodi Rusija. Evropski voditelji so se zbrali v Kijevu, da bi izrazili podporo Ukrajini in obeležili boleč, a junaški odpor, ki se je začel 24. februarja 2022.

Dogodki teh dni ponazarjajo privilegij, ki ga uživajo avtokratski voditelji, ko poskušajo oblikovati novo narativo ter izboljšati svojo podobo doma in na mednarodni ravni. Prevladovanje v informacijskem prostoru, omogočeno z brutalnim zatiranjem neodvisnih medijev, in množično širjenje selektivnih narativ ima lahko prepričljiv učinek.