Novice

Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve je izdalo in objavilo letno poročilo za leto 2025. V njem predstavljamo ključne dejavnosti in dosežke slovenske diplomacije na mednarodnem prizorišču, ki so ga tudi v preteklem letu zaznamovali mnogi izzivi. Slovenska diplomacija je ponovno pokazala veliko mero zrelosti in odgovornosti pri spopadanju z njimi.

Slovenija je v letu 2025 za uradno razvojno pomoč namenila 0,22 odstotka bruto nacionalnega dohodka (BND). Za projekte in programe humanitarne pomoči in razvojnega sodelovanja je skupaj s sredstvi za ta namen iz proračuna EU namenila nekaj manj od 152 milijonov evrov, kar je 0,7 odstotka manj kot leto poprej, oziroma za 0,01 odstotne točke v deležu BND v primerjavi z letom 2024.

Ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon je v Splitu sodelovala na neformalnem ministrskem srečanju držav članic MED9, na katerem so govorili o varnosti in sodelovanju v Sredozemlju. »Razmere na Bližnjem vzhodu vplivajo na vse nas. Zato moramo vztrajati pri diplomaciji in spoštovanju dogovora med ZDA in Iranom o prekinitvi ognja, ki mora veljati za vse,« je poudarila ministrica.

Ministrstvo je v sredo, 8. aprila 2026, na spletnem mestu državne uprave objavilo Javni razpis za strateško partnerstvo na področju evalvacij mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči v obdobju od 2026 do 2030.

Napadi izraelskih sil v Libanonu, ki terjajo številne civilne žrtve in povzročajo uničenje civilne infrastrukture, se morajo končati. Nujno je dosledno spoštovanje mednarodnega prava, zlasti mednarodnega humanitarnega prava, ter zaščita civilistov in humanitarnega osebja.

Ministrica Tanja Fajon je s člani Strokovnega sveta za mednarodno razvojno sodelovanje govorila o izzivih in prihodnjih usmeritvah na področju uradne razvojne pomoči v kontekstu naraščajočih geopolitičnih napetosti in varnostnih prioritet.

Srednjeevropska pobuda (SEP) je objavila letni razpis za projekte, ki se financirajo iz Sklada za sodelovanje. Na razpisu lahko sodelujejo javne in zasebne institucije, registrirane v državah članicah SEP (tudi iz Slovenije), ter nevladne in mednarodne organizacije.

Republika Slovenija pozdravlja dogovor med Združenimi državami Amerike in Islamsko republiko Iran o prekinitvi ognja ter začasnem odprtju Hormuške ožine za varno plovbo. Ta korak predstavlja pomembno priložnost za umiritev razmer in zmanjšanje tveganj za regionalno in globalno varnost, zlasti na področju energetske in prehranske stabilnosti.

Ob letošnjem svetovnem dnevu zdravja pod naslovom 'Skupaj za zdravje. Na strani znanosti.' se Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve pridružuje pozivom h krepitvi znanstvenega sodelovanja za zaščito zdravja ljudi, živali, rastlin in planeta. Podpira prizadevanja za krepitev globalnega zdravja in prehranske varnosti ter vključevanje zdravja v znanstveno, gospodarsko in razvojno sodelovanje.

Državna sekretarka dr. Melita Gabrič se je ob začetku novih projektov nujnega humanitarnega odziva, ki jih bo Slovenska karitas v letu 2026 izvajala ob finančni podpori zunanjega ministrstva, srečala z generalnim tajnikom Slovenske karitas Petrom Tomažičem.

Ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon je preko avdio-video povezave sodelovala na ministrskem srečanju, ki ga je zaradi blokade Hormuške ožine sklicala zunanja ministrica Združenega kraljestva Yvette Coopper. Zunanji ministri več kot 40 držav z vsega sveta so razpravljali predvsem o diplomatskih prizadevanjih za varno odprtje ožine za ladijski promet.

Slovenija odločno nasprotuje smrtni kazni v vseh primerih in v vseh okoliščinah ter je zavezana njeni globalni odpravi. Odločitev izraelskega parlamenta o odobritvi zakona, ki omogoča izrek smrtne kazni, predstavlja korak nazaj glede na dolgoletni de facto moratorij na smrtno kazen.

Ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon se je v Kijevu udeležila neformalnega srečanja zunanjih ministrov EU. Obisk poteka v času, ko minevajo štiri leta od osvoboditve Buče, ter predstavlja izraz nadaljnje podpore in solidarnosti z Ukrajino. Ministri so razpravljali predvsem o zagotavljanju ruske odgovornosti za zločine, razmerah na terenu in podpori mirovnim prizadevanjem.

Svet OZN za človekove pravice (SČP) je v Ženevi sklenil 61. redno zasedanje. To je bilo prvo zasedanje, na katerem je Slovenija ponovno sodelovala kot članica SČP. Navkljub zaostrenim globalnim razmeram je zasedanje prineslo pomembne dosežke, med drugim z obravnavami uresničevanja človekovih pravic v posameznih državah ter zaščite otrok v oboroženih spopadih.

Deveti Dnevi Latinske Amerike in Karibov (Dnevi LAK) so se drugi dan nadaljevali z obiskom Luke Koper, kjer si je visoka delegacija držav Latinske Amerike in Karibov ogledala Luke Koper ter se srečala z vodstvom in predsednico Uprave Nevenko Kržan.

Na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve se je začela deveta izvedba mednarodne konference Dnevi Latinske Amerike in Karibov (Dnevi LAK), ki ob političnem dialogu v ospredje postavlja gospodarsko, znanstveno-energetsko in logistično povezovanje.

Vlada Republike Slovenije je na današnji seji namenila prispevke mednarodnim organizacijam in skladom ter drugim organizacijam za leto 2026.

Zunanji ministri Zelenortskih otokov, Kostarike, Islandije, Singapurja, Slovenije in Združenih arabskih emiratov v okviru t.i. Zelene skupine ob Svetovnem dnevu voda, ki letos poteka na temo enakosti spolov, posredujejo skupno sporočilo in poziv. Kot uvodoma zapisano, nedavno poročilo Inštituta za vodo, okolje in zdravje Univerze OZN opozarja, da je svet dosegel stanje vodnega bankrota.

Državna sekretarka Neva Grašič je na zasedanju Sveta za splošne zadeve v razpravi o osnutku sklepov za marčni Evropski svet in o naslednjemu večletnemu finančnemu okviru (VFO) pozdravila načrtovano osredotočenost voditeljev na konkurenčnost in strateško neodvisnost EU, kar je še posebej pomembno zaradi zaostrenih varnostnih razmer na Bližnjem vzhodu, katerih posledice že občuti tudi Evropa.

Za nami je ena najtežjih in najkompleksnejših diplomatskih akcij, ki je z vojnega območja na Bližnjem vzhodu v začetku tega meseca na varno nazaj domov pripeljala skoraj tisoč slovenskih državljanov.