Ministri držav članic Evropske unije (EU) za ekonomske in finančne zadeve so na tokratnem zasedanju sprejeli splošni pristop glede predloga Direktive o izmenjavi davčno relevantnih informacij glede kriptosredstev in obravnavali zakonodajne predloge iz paketa za krizno upravljanje bank in jamstva za vloge.

Evropska komisija je v danes objavljeni spomladanski napovedi zvišala napoved gospodarske rasti za Slovenijo. Letos naj bi dosegla 1,2 odstotka, leta 2024 pa 2,2 odstotka. Izboljšanje napovedi je spodbuden signal, veseli pa nas tudi, da trenutno ni strahu pred recesijo v Evropi.

Predstavniki ministrstev so na današnjem dogodku »Načrt za okrevanje in odpornost - izvajanje, nove okoliščine in prilagoditve«, ki sta ga gostila Ministrstvo za finance in Urad Republike Slovenije za okrevanje in odpornost, zainteresiranim deležnikom in javnosti predstavili izvajanje načrta in predlagane prilagoditve. Dogodka se je udeležil tudi minister za finance Klemen Boštjančič.

Agencija Fitch je 5. maja 2023 potrdila bonitetno oceno Slovenije A s stabilnimi obeti.

Minister Boštjančič se je danes v okviru vsakoletnega srečanja sestal z visokima predstavnikoma Enotnega odbora za reševanje (angleško Single Resolution Board – SRB), ki pokrivata tudi tri slovenske sistemske banke.

Državni proračun je v prvih štirih mesecih letos zabeležil 4,2 milijarde evrov prihodkov in 4,3 milijarde evrov odhodkov. Nadaljevalo se je upadanje števila brezposelnih, kar je pomembno vplivalo na nižje izdatke za denarna nadomestila za brezposelne. Zaradi energetske krize rastejo izdatki za subvencije, predvsem za različne oblike pomoči gospodarstvu in kmetom, beležimo pa tudi rast investicij.

Objavljamo novo izdajo publikacije Javnofinančna gibanja, v kateri predstavljamo podatke štirih blagajn javnega financiranja v prvem četrtletju letos ter predhodne podatke za celoten sektor država za leto 2022 po metodologiji denarnega toka. Primanjkljaj države smo lani znižali, k čemur je prispevala visoka rast davčnih prihodkov in socialnih prispevkov, medtem ko je bila rast odhodkov zmerna.

Delegacija Slovenije se je 25. aprila udeležila sestanka Moneyval na visoki ravni, ki je potekal v Varšavi na Poljskem. Moneyval je odbor strokovnjakov pri Svetu Evrope, ki ocenjuje skladnost ukrepov s področja preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma s standardi Projektne skupine za finančno ukrepanje (angleško Financial Action Task Force - FATF) v 35 državah.

V izogib napačnim interpretacijam pojasnjujemo, da vlada v okviru dokumenta Program stabilnosti 2023 ne napoveduje dviga stopenj davka na dodano vrednost (DDV). Zaradi zahtev Evropske komisije je v okviru vsakoletne priprave programa stabilnosti zavezana k vključitvi analize vpliva različnih ekonomskih dejavnikov na bruto domači proizvod (BDP), ni pa to napoved njenih prihodnjih odločitev.

Potem ko je Evropska komisija v začetku marca podala predhodno pozitivno oceno prvega zahtevka za plačilo nepovratnih sredstev Mehanizma za okrevanje in odpornost, je Slovenija danes prejela nakazilo v vrednosti nekaj manj kot 50 milijonov evrov.

Vlada je danes potrdila predlog rebalansa državnega proračuna za leto 2023, ki sledi reorganizaciji vlade. Prihodki bodo po načrtih dosegli 13,14 milijarde evrov, odhodki pa 16,08 milijarde evrov. Glede na sprejeti proračun odhodke znižujemo za 609 milijonov evrov, med drugim zaradi uspešnega boja z energetsko draginjo in nižjega obsega potrebnih sredstev za njeno blaženje.

Delegacija Ministrstva za finance na čelu s finančnim ministrom Klemnom Boštjančičem se je udeležila spomladanskega zasedanja Skupine Svetovne banke in Mednarodnega denarnega sklada, ki je potekalo med 11. 4. in 15. 4. 2023 v Washingtonu. Udeleženci so v razpravah največ pozornosti namenili gospodarski rasti, inflaciji in finančni stabilnosti.

Banka Slovenije je razpisala javni anonimni natečaj za oblikovanje likovnih rešitev priložnostnih kovancev, izdanih v letu 2024.

Državni proračun je v prvih treh mesecih letos po preliminarnih podatkih zabeležil približno 3 milijarde evrov prihodkov in 3,3 milijarde evrov odhodkov, kar je manj kot v primerljivem obdobju lani. Proračunski primanjkljaj je v prvem trimesečju tako dosegel približno 325 milijonov evrov.

Državni zbor je ta teden sprejel dopolnitve Zakona o makrobonitetnem nadzoru finančnega sistema, ki predstavljajo podlago za spremembo izvajanja makrobonitetnih ukrepov za kreditiranja prebivalstva. Ob tem dodatno pojasnjujemo, da so nadaljnje odločitve glede sprostitve omejitev kreditiranja v pristojnosti Banke Slovenije.

Državni zbor je sprejel dopolnitve Zakona o makrobonitetnem nadzoru finančnega sistema. Banka Slovenije bo lahko na tej podlagi brez kakršnegakoli dvoma glede njenih pristojnosti še bolj neodvisno prilagajala makrobonitetni ukrep glede omejitve kreditiranja potrošnikov neodvisno od sprememb višine (bruto) minimalne plače.

Z novelo Zakona o davčnem potrjevanju računov, ki jo danes sprejema Državni zbor, naslavljamo tako obvladovanje sive ekonomije kot varovanje pravic kupcev. V luči varovanja okolja in zelenega prehoda se zavzemamo za elektronsko izročanje računov povsod, kjer je to mogoče. Poudarjamo, da je namen ponovne uvedbe globe za kupce predvsem ozaveščanje, da je račun treba vzeti.

Vlada je sprejela izhodišča za pripravo predloga prilagoditev Načrta za okrevanje in odpornost, s katero bo naslovila zmanjšanje razpoložljivih nepovratnih sredstev in cilje načrta REPowerEU za zmanjšanje odvisnosti od ruskih energentov. Sledi usklajevanje z Evropsko komisijo in drugimi deležniki ter priprava predloga prilagoditve načrta.

Zasedanje Sveta za ekonomske in finančne zadeve v Bruslju je potekalo predvsem v znamenju fiskalnih tem. V razpravi je tokrat namesto ministra Boštjančiča sodelovala državna sekretarka mag. Saša Jazbec.

Na Ministrstvu za finance smo opravili analizo in pripravili izhodišča za prenovo davčnega sistema, s katero želimo doseči bolj pregleden, enostaven in uravnotežen davčni sistem. Okrepiti želimo tudi zavedanje o nujnosti novega družbenega dogovora glede svežnja reform in ravni blaginje, h kateri stremimo.