Ustavno sodišče je v začetku februarja letos odločilo o zahtevi skupine poslank in poslancev za ustavno presojo delov Zakona o dohodnini, ki urejajo davčno obravnavo čezmejnih delovnih migrantov. Ustavno sodišče je odločilo, da ta ureditev ni v neskladju z ustavo, in tako zavrnilo navedbe predlagateljev.

Nemška agencija Scope je 10. februarja 2023 potrdila bonitetno oceno Slovenije A s stabilnimi obeti.

Vladni predlog novele Zakona o davčnem potrjevanju računov, ki uvaja ponovno obvezno izročanje računov, naslavlja tako obvladovanje sive ekonomije, kot varovanje pravic kupcev. V luči varovanja okolja in zelenega prehoda se zavzemamo za elektronsko izročanje računov povsod, kjer je to mogoče.

Ministri so na tokratnem zasedanju Sveta za ekonomske in finančne zadeve v Bruslju razpravljali o prihodnji reviziji okvira ekonomskega upravljanja na evropski ravni.

Republika Slovenija objavlja obvestilo o zbiranju ponudb za odkup obveznic Republike Slovenije, izdanih v evrih, z oznakama RS83 in RS66.

Slovenska delegacija se je 9. in 10. februarja v Parizu udeležila prvega zasedanja Vključujočega foruma o pristopih za blaženje emisij ogljika (IFCMA – Inclusive Forum on Carbon Mitigation Approaches), ki ga je izvedla Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj.

Potem ko smo na Ministrstvu za finance v sodelovanju s partnerskima institucijama in Medameriško razvojno banko (angleško Inter-American Development Bank – IDB) januarja uspešno izvedli seminar o poslovnih priložnostih v državah Latinske Amerike in na Karibih, tokrat organiziramo spletni seminar s predstavitvijo platforme in mobilne aplikacije za lažji in uspešnejši preboj na ta trg.

Ministrstvo za finance in Banka Slovenija sta pristopila k spremembi zakonodaje za rešitev problematike zmanjšane kreditne sposobnosti prebivalstva. Ob zadnjem, januarskem dvigu minimalne plače namreč ocenjujeta, da se je kreditna sposobnost kreditojemalcev s prihodki do povprečne plače pomembno zmanjšala. S prilagoditvijo zakonodaje bi omejili vpliv vsakokratne korekcije minimalne plače.

Po preliminarnih podatkih so prihodki državnega proračuna v januarju znašali 1,08 milijarde evrov, odhodki pa 931 milijonov evrov. Proračun je tako v prvem mesecu letos zabeležil 149 milijonov evrov presežka.

Objavljamo novo izdajo publikacije Javnofinančna gibanja, v kateri predstavljamo predhodne podatke štirih blagajn javnega financiranja v letu 2022. Državni proračun je lani beležil nižji primanjkljaj kot leta 2021, občinske proračune je zaznamovala močna rast investicij, poslovanje zdravstvene blagajne je bilo boljše od načrtov, pokojninska blagajna pa je bila ob koncu leta uravnotežena.

Ministrstvo za finance je v sodelovanju z Ministrstvom za zunanje zadeve, Javno agencijo za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije (SPIRIT) ter Medameriško razvojno banko (angleško Inter-American Development Bank – IDB) danes organiziralo seminar, ki se osredotoča na poslovne priložnosti pri projektnem sodelovanju v državah Latinske Amerike in na Karibih.

Minister za finance Klemen Boštjančič se je ob hrvaškem vstopu v evroobmočje udeležil konference Hrvaška, 20. članica evroobmočja, ki je potekala v Zagrebu.

Minister za finance Klemen Boštjančič se je udeležil Sveta za ekonomske in finančne zadeve v Bruslju. V začetku letošnjega leta je predsedovanje Svetu Evropske unije (EU) prevzela Švedska, ki je v uvodu srečanja predstavila nadaljnji polletni program dela.

Minister Klemen Boštjančič in direktor Direktorata za zakladništvo Marjan Divjak se udeležujeta Foruma srednje in vzhodne Evrope v sklopu 28. konference Euromoney, ki v teh dneh poteka na Dunaju.

Državni proračun je po preliminarnih podatkih leta 2022 zabeležil približno 12,3 milijarde evrov prihodkov, kar je slabih 1,2 milijarde evrov oziroma 10,5 odstotka več kot leta 2021. Odhodki so dosegli okoli 13,7 milijarde evrov in so bili za 544 milijonov evrov ali 3,8 odstotka nižji kot leto prej, primanjkljaj državnega proračuna pa je znašal nekaj manj kot 1,4 milijarde evrov.

Slovenija je danes uspešno izdala trajnostno obveznico v višini 1,25 milijarde evrov. Gre za drugo in hkrati največjo izdajo slovenske trajnostne obveznice, s katero je Slovenija kot prva država v regiji v letu 2023 vstopila na kapitalski trg. Uspešna transakcija, pri kateri je skupno povpraševanje preseglo 10 milijard evrov, je močan dokaz zaupanja v našo državo.

Republika Slovenija (izdajatelj), z boniteto A3/ AA-/ A (vsi stabilni obeti) je bankam BNP Paribas, Citi, Deutsche Bank, Erste Group, Nova KBM in UniCredit podelila mandat za organizacijo skupinskega klica z vlagatelji in posameznih srečanj z investitorji za predstavitev posodobljenega Okvirja Republike Slovenije za trajnostno obveznico.

Želimo vam lepe praznike in srečno novo leto 2023

Bonitetna agencija Creditreform Rating je v petek, 16. decembra 2022, Sloveniji potrdila bonitetno oceno AA- s stabilnimi obeti. Bonitetna agencija R&I pa ji je včeraj potrdila oceno A in določila stabilne obete. V letošnjem letu so vse bonitetne agencije ohranile oceno Slovenije, kar dokazuje, da je naša država stabilna in zaupanja vredna.

Denar državljanov se pretežno prek davkov steka v državni proračun. Če ste se že kdaj vprašali, za kaj država ta denar porablja, vas vljudno vabimo k ogledu infografike, ki smo jo na Ministrstvu za finance pripravili v sodelovanju z Uradom Vlade Republike Slovenije za komuniciranje. Cilj infografike je vam, državljanom, poljudno predstaviti ključne informacije o državnem proračunu za leto 2023.