Vlada Republike Slovenije je v ponedeljek potrdila predlog spremembe Načrta za okrevanje in odpornost. Danes ga bo posredovala v formalno uskladitev in potrditev v Bruselj.

Na pariškem srečanju Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) ter skupine držav 20 največjih svetovnih gospodarstev (G20) je 138 članic z izjavo potrdilo pomemben napredek pri zgodovinskem globalnem dogovoru, ki bo omogočil pravičnejši in bolj stabilen mednarodni davčni sistem.

Ministrstvo za finance je danes na portalu eDemokracija objavilo predlog novega Zakona o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank. Ta povečuje učinkovitost sodnega varstva.

Vlada je potrdila predlog spremembe Načrta za okrevanje in odpornost, ki sledi bistvenim spremembam okoliščin, potem ko ga je julija 2021 potrdil Svet Evropske unije. Vlada bo predlog spremembe načrta posredovala v formalno uskladitev in potrditev v Bruselj do konca tedna.

Vlada nadaljuje pripravo proračunskih dokumentov za leti 2024 in 2025. Danes je sprejela razrez proračunskih izdatkov po ministrstvih. Skupni odhodki bodo leta 2024 znašali 15,2 milijarde evrov, leta 2025 pa 15,9 milijarde evrov. To omogoča naslavljanje ključnih prioritet v prihodnjem obdobju, hkrati pa vlada sledi fiskalnim pravilom, ki bodo prihodnje leto znova začela veljati.

Državni proračun je v prvi polovici leta zabeležil 6,3 milijarde evrov prihodkov in 6,7 milijarde evrov odhodkov. Prihodki so skoraj skladni z načrti ob sprejemanju rebalansa, odhodki pa so nekoliko nižji od načrtov. Na proračunska gibanja, predvsem dohodnino in transfere nezaposlenim, sicer še naprej pozitivno vplivajo ugodne razmere na trgu dela, nadaljuje pa se tudi rast investicij.

Ministrstvo za finance je prejelo obvestilo o umiku obeh vlog za soglasje k pridobitvi deleža v Športni loteriji. Zato o vlogah ministrstvo ne bo odločalo.

V Parizu se je končal Vrh o novem globalnem finančnem paktu – Pariški vrh. Udeležili so se ga svetovni voditelji in predstavniki mednarodnih organizacij ter Evropske komisije, da bi se zedinili o novem svetovnem finančnem dogovoru za naslavljanje trenutnih in prihodnjih izzivov. Slovenijo je zastopal minister za finance Klemen Boštjančič.

Ministri in ministrice so v okviru zasedanja Sveta za ekonomske in finančne zadeve med drugim opravili razpravo o svežnju davka na dodano vrednost (DDV) v digitalni dobi in o svežnju ukrepov za naložbe malih vlagateljev. Minister Boštjančič se je ob tem udeležil tudi dveh letnih zasedanj in zasedanja Evroskupine, ki je praznovala 25. obletnico prvega zasedanja.

Slovenija se je pridružila skupini držav članic Evropske unije, ki so danes v več evropskih medijih objavile pismo podpore reformi fiskalnih pravil. Države se strinjajo, da potrebujemo takšna fiskalna pravila, ki bodo združevala skrb za vzdržnost javnih financ in hkrati puščala dovolj manevrskega prostora za naslavljanje trenutnih in prihodnjih izzivov Evropske unije.

Bonitetni agenciji S&P Global Ratings in DBRS Morningstar sta včeraj, 9. junija 2023, ponovno potrdili bonitetni oceni Slovenije. Pri S&P Slovenija še naprej vzdržuje bonitetno oceno AA- s stabilnimi obeti, pri DBRS Morningstar pa oceno A (high), prav tako s stabilnimi obeti

Državni zbor je po odložilnem vetu Državnega sveta ponovno odločal o noveli Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2023 in 2024 ter jo podprl. Vlada je v mnenju, ki ga je sprejela glede vloženega veta, poudarila, da sprejeti rebalans proračuna omogoča ustrezno financiranje vseh področij, ki so bila izpostavljena, ob hkratni skrbi za dolgoročno vzdržnosti javnih financ.

Državni proračun je v prvih petih mesecih zabeležil 5,2 milijarde evrov prihodkov in 5,4 milijarde evrov odhodkov. Nadaljuje se rast izdatkov za investicije, blaženje energetske krize se odraža v krepitvi subvencij, zaradi nadaljevanja ugodnih trendov na trgu dela pa nižji transferi nezaposlenim blažijo rast drugih transferov posameznikom in gospodinjstvom.

Ukrep znižanja stopnje davka na dodano vrednost (DDV) na dobave električne energije, zemeljskega plina, daljinskega ogrevanja in lesa za kurjavo se na podlagi veljavnega zakona izteče 31. maja 2023 in ne bo podaljšan, saj je bil ukrep sprejet z namenom znižanja visokih cen energentov v času zadnje ogrevalne sezone, ko so bile razmere na trgu energentov še posebej zaostrene. Vlada dr. Roberta Goloba se je s takšnimi ukrepi uspešno odzvala na zaostrene energetske razmere v lanskem letu.

Minister Boštjančič in veleposlanica Švice v Sloveniji Gabriele Pia Schreier sta podpisala protokol o spremembah konvencije o izogibanju dvojnega obdavčenja, ki se nanaša na davke na dohodek in premoženje.

Minister za finance Klemen Boštjančič je sprejel evropskega komisarja za proračun in upravo Johannesa Hahna, ki je na turneji po državah članicah. Z ministrom sta izmenjala poglede o načrtovanem vmesnem pregledu in reviziji večletnega finančnega okvira.

Državni zbor je danes sprejel rebalans državnega proračuna za leto 2023, ki sledi reorganizaciji vlade. Prihodki bodo po načrtih dosegli 13,14 milijarde evrov, odhodki pa 16,08 milijarde evrov. Glede na sprejeti proračun odhodke znižujemo za 609 milijonov evrov, med drugim tudi zaradi uspešnega boja z energetsko draginjo in nižjega obsega potrebnih sredstev za njeno blaženje.

Minister za finance in guverner za Slovenijo v Evropski banki za obnovo in razvoj (angleško European Bank for Reconstruction and Development - EBRD) Klemen Boštjančič ter državna sekretarka in namestnica guvernerja v EBRD Nikolina Prah, sta se udeležila letnega zasedanja Sveta guvernerjev EBRD, ki je potekalo od 16. – 18. maja 2023 v Samarkandu, Uzbekistan.

Ministri držav članic Evropske unije (EU) za ekonomske in finančne zadeve so na tokratnem zasedanju sprejeli splošni pristop glede predloga Direktive o izmenjavi davčno relevantnih informacij glede kriptosredstev in obravnavali zakonodajne predloge iz paketa za krizno upravljanje bank in jamstva za vloge.

Evropska komisija je v danes objavljeni spomladanski napovedi zvišala napoved gospodarske rasti za Slovenijo. Letos naj bi dosegla 1,2 odstotka, leta 2024 pa 2,2 odstotka. Izboljšanje napovedi je spodbuden signal, veseli pa nas tudi, da trenutno ni strahu pred recesijo v Evropi.