Novice

Vas zanima kako Slovenci investiramo svoje premoženje?

Vlada je danes potrdila predlog sprememb državnega proračuna za leto 2026 in predlog državnega proračuna za leto 2027 skupaj s spremljajočimi proračunskimi dokumenti. Med prioritetami ostajajo področja znanosti, stanovanjske politike, gospodarskega razvoja in odpornosti ter varnosti.

Ministrstvo za finance je v Ljubljani organiziralo mednarodno konferenco z naslovom Unlocking Growth: The Future of Slovenian and European Capital Markets, na kateri smo osvetlili različne vidike razvoja kapitalskih trgov. Vsak trg mora najti svoj recept za uspeh, za evropskega pa bo zelo pomembna nadaljnja integracija, je bilo slišati v razpravah, v katerih smo predstavili tudi dosežke Slovenije.

Minister Klemen Boštjančič je podpisal sporazum, s katerim Vlada Republike Slovenije pristopa k članstvu v neodvisnem raziskovalnem inštitutu Bruegel s sedežem v Bruslju. To nam bo omogočilo vključitev in neposreden dostop do pomembnih analiz s področja dela Ministrstva za finance in evropskih institucij.

V zadnjih treh letih se je Slovenija po obsegu državnih sredstev za raziskave in razvoj, merjenem kot delež bruto domačega proizvoda (BDP), iz ravni vzhodnih in južnih evropskih držav povzpela med najrazvitejše zahodne in severnoevropske države. Vas zanima zakaj so državne naložbe v raziskave in razvoj pomembne?

V luči aktualnih razprav o fiskalni politiki tokrat osvetljujemo temo proračunskega primanjkljaja.

Zaradi netočnega poročanja o proračunskem primanjkljaju, ki se pojavlja v nekaterih medijih, objavljamo sledeče pojasnilo. Primanjkljaj je v prvih osmih mesecih letos po predhodnih podatkih skupaj znašal 1,07 milijarde evrov, v enakem obdobju lani pa 427 milijonov evrov.

Državni proračun je imel v prvih osmih mesecih letos po predhodnih podatkih 10,4 milijarde evrov odhodkov in 9,3 milijarde evrov prihodkov. To ne odstopa bistveno od načrtovane dinamike proračuna, ki ga je novembra lani sprejel Državni zbor. Višje izdatke med drugim beležimo pri transferju v pokojninsko blagajno, stroških dela in izvajanju gospodarske javne službe v linijskem prometu.

Statistični urad Republike Slovenije je letno oceno bruto domačega proizvoda (BDP) Slovenije za 2024 izboljšal za 0,1 odstotne točke glede na pomladansko predhodno realizacijo.

V rubriki Finančni petek danes predstavljamo sektor država. Ta nas spremlja na vsakem koraku – ko gremo k zdravniku, vpišemo otroka v šolo ali preverimo vremensko napoved.

Minister Klemen Boštjančič je danes v Zagrebu skupaj z ministri in predstavniki sedmih držav podpisal Memorandum o sodelovanju za regionalno integracijo kapitalskih trgov v srednji in jugovzhodni Evropi. Države želijo tako še dodatno okrepiti kapitalske trge v regiji, kar na Ministrstvu za finance podpiramo, saj to učinkovito dopolnjuje nacionalno strategijo razvoja trga kapitala v Sloveniji.

Davek na dodano vrednost (DDV) je eden ključnih virov javnofinančnih prihodkov v Sloveniji in Evropski uniji. Gre za posredni davek, ki se obračuna ob skoraj vsakem nakupu blaga ali storitev. Plačajo ga končni potrošniki, poberejo pa ga podjetja, ki ga nato nakažejo državi.

Gospa Marija je dolga leta opozorila o nevarnosti poplav ignorirala: »Saj nas še nikoli ni doseglo.« Avgusta 2023 pa je reka prestopila bregove in uničila njen dom. Šele takrat je spoznala, da bi jo letna premija lahko obvarovala pred finančno katastrofo. Njena zgodba je ena od mnogih, ki ponazarja realnost zavarovalne vrzeli v Sloveniji.

Na Ministrstvu za finance smo pričakovali izboljšanje podatkov o gospodarski rasti Slovenije. V drugem četrtletju 2025 se je realni bruto domači proizvod medletno povečal za 0,8 odstotka, glede na prvo četrtletje letos pa za 0,7 odstotka (oba podatka sta z izločenimi vplivi koledarja in sezone). Z vidika ukrepov, ki jih lahko sprejme država, so bili po naši oceni izpolnjeni pogoji za rast.

Državni proračun je v prvih sedmih mesecih letošnjega leta zabeležil 8,2 milijarde evrov prihodkov in 9,1 milijarde evrov odhodkov. Več sredstev smo v primerjavi z enakim obdobjem lani med drugim namenili za sklad za obnovo, transfer v pokojninsko blagajno in stroške dela, ki so posledica napredovanj, dogovora o plačah in drugih stroških dela v javnem sektorju.

Ali ste vedeli, da ima tudi država svoj "tekoči račun"? Temu pravimo enotni zakladniški račun, na katerem so združena denarna sredstva vseh treh javnofinančnih blagajn in ostalih subjektov javnega sektorja, kot so agencije, javni skladi, javni zavodi in denarna sredstva nekaterih občin.

Japonska rating agencija Rating and Investment Information, Inc. (R&I) je 4. avgusta 2025, Sloveniji zvišala bonitetno oceno z A na A+ s stabilnimi obeti.

Ob drugi obletnici poplav avgusta 2023 – največje naravne nesreče v zgodovini Slovenije, tokrat osvetljujemo Sklad za obnovo.

Objavljamo novo izdajo publikacije Javnofinančna gibanja, v kateri predstavljamo podatke štirih javnofinančnih blagajn za prvo polletje in podatke sektorja država (po metodologiji denarnega toka) za prvo četrtletje 2025.

Na povabilo ukrajinskega ministra za finance Sergija Marčenka je podpredsednik vlade in minister za finance Republike Slovenije Klemen Boštjančič skupaj z delegacijo opravil dvodnevni delovni obisk v Kijevu. Obisk potrjuje trdno in dolgoročno partnerstvo med državama tudi v času ruske agresije in pri obnovi Ukrajine.