Članki

Zavod RS za zaposlovanje se zaradi velikega zanimanja za sodelovanje na zaposlitvenih dogodkih v tujini poimenovanih Življenje in delo v Sloveniji sredi junija že četrtič vrača v Severno Makedonijo.

Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije bo tudi letos gostilo Posvet gospodarske diplomacije, ki se ga udeležujejo svetovalci na veleposlaništvih Republike Slovenije po svetu, ki delujejo na področju spodbujanja gospodarskega sodelovanja Slovenije z državo akreditacije.

Avstralija je za slovenska podjetja oddaljen trg, a kljub temu so nekatera slovenska podjetja že našla na njem poslovne priložnosti. Na dogodku bo predstavljeno poslovno okolje Avstralije ter primeri dobrih praks, tako malih, kot tudi večjih in že uveljavljenih slovenskih podjetij. Prav njihove izkušnje dokazujejo, da obstajajo možnosti in priložnosti za poslovanje s to državo.

Prejšnji teden je zaokrožila nova, a znana zgodba, s ciljem diskreditirati demokratične volitve v Romuniji in vzbuditi nezaupanje v evropske institucije. Po nedavnih dezinformacijah naj bi francoske obveščevalne službe nekako priredile volitve v Romuniji, da bi preprečile zmago skrajno desničarskega predsedniškega kandidata Georgea Simiona, in to pod budnim očesom tako imenovane »evropske mafije«.

Ko Kremelj govori o »temeljnih vzrokih«, ne išče miru. S slabo prikrito diplomatsko masko zahteva kapitulacijo Ukrajine.

Krepko v četrtem letu obsežne invazije Rusije na Ukrajino so resnični cilji Moskve dobro znani: nadzorovati, osvojiti in podjarmiti celotno ali čim več Ukrajine. Uničiti čim več ukrajinskega gospodarstva, kmetijstva, industrije in infrastrukture brez razlikovanja med civilnimi in vojaškimi cilji. Naključno ubijati civiliste.

Ko se Rusija pripravlja na svojo vsakoletno parado ob dnevu zmage 9. maja kremeljska dezinformacijska mašinerija melje s polno paro – doma, v tujini in na družbenih omrežjih. V istem tednu so predsedniške volitve v Romuniji 4. maja postale še eno bojišče v vojni Moskve proti resnici. Sporočilo je jasno: popači zgodovino, razdvoji družbo in oslabi demokracijo.

Moskva cinično govori o mirovnih prizadevanjih, krivi Evropo in Ukrajino za rusko agresijo ter stopnjuje zgodovinski revizionizem pred praznovanjem konca druge svetovne vojne.

Letos se spominjamo osemdesetletnice konca druge svetovne vojne, ki je poleg osvoboditve iz okupatorjevih klešč prinesel tudi korenit prelom na političnem, družbenem in gospodarskem področju. Povojna ihta je marsikje rodila maščevanje, nove krivice in nerazumne odločitve. Mnoga protislovja je prinesla tudi agrarna reforma, o kateri bo govor v tokratni arhivaliji meseca.

V megleni pokrajini dezinformacij je le malo pripovedi tako vztrajno trdoživih kot trditev, da je širitev Nata izzvala Rusijo k invaziji na Ukrajino.

Za vsakim ruskim izstrelkom je plaz laži. Še ene evropske volitve na udaru kremeljskih manipulacij.

Moskva skuša poudarjati mamljivo možnost poslovnih odnosov med ZDA in Rusijo ter preusmeriti pozornost od nezadovoljstva zaradi nenehnih ruskih napadov na civilne tarče v Ukrajini.

Evropska unija je v odgovor na vse bolj agresivne kampanje dezinformacij sprejela stroge sankcije proti ruskim medijem, ki manipulirajo z informacijami in širijo propagando. Med tovrstnimi orodji za manipulacijo javnega mnenja je posebej izstopajoče omrežje lažnih Pravd, ki z uporabo zgolj navidezno verodostojnih spletnih mest širijo zavajajoče vsebine.

Pozivi Moskve k volitvam v Ukrajini ne morejo prikriti pravih ciljev Rusije: obrniti percepcijo žrtev in agresorjev, prikazati rusko agresijo kot prizadevanje za mir in ugrabiti demokratične procese za legitimiranje očitnega prisvajanja ozemlja.

V Slovenskem filmskem arhivu pri Arhivu Republike Slovenije hranimo precej gorniških filmov in filmskega gradiva s himalajskih odprav. Med posnetki tako po obsegu kot kakovosti izstopajo filmi, ki ga je posnel Aleš Kunaver. Posebno zgodbo zasluži dokumentarni film Nepal iz leta 1962, ki je vrsto let veljal za izgubljenega.

Rusija krivi EU za podaljševanje vojne – medtem ko njene bombe dežujejo po Ukrajini. Klasična logika Kremlja.

Od diplomatske prevare do izmišljotin o osebah, ki vlečejo niti iz ozadja – manipulativni priročnik Kremlja se lahko na pogled spreminja, a njegova temeljna načela ostajajo nespremenjena.

Slovenija in Portugalska lahko skupaj oblikujeta prihodnost evropskega gospodarstva, saj delita skupno vizijo, ki temelji na inovacijah, trajnosti in močni globalni vlogi v sektorjih, kot so avtomobilska industrija, biotehnologija, farmacija in zdravstvo, je bilo slišati na današnjem Slovensko-portugalskem forumu v Grand Hotelu Union.

Na sedežu Združenih narodov v New Yorku je potekal dogodek v počastitev 10. mednarodnega dneva žensk in deklet v znanosti, ki ga podpirajo Mednarodni sklad Kraljeve akademije znanosti in države članice Združenih narodov.

Dokument predstavlja ključne usmeritve za prihodnji evropski okvir znanstvene diplomacije.