Novice

S podpisom skupne izjave, ki sta jo 1. avgusta 2025 v New Yorku podpisala Samuel Žbogar, veleposlanik, stalni predstavnik Republike Slovenije pri OZN, in Mouctar Abakar, veleposlanik, stalni predstavnik Republike Čad pri OZN, sta se Vlada Republike Slovenije in Vlada Republike Čad odločili vzpostaviti diplomatske odnose med državama od dneva podpisa zgoraj navedene skupne izjave.

Julija je Varnostnemu svetu Organizacije združenih narodov (OZN) predsedoval Pakistan. Delo so v tem mesecu zaznamovale razmere na Bližnjem vzhodu, predvsem nadaljnje slabšanje humanitarnih razmer v Gazi in med-etnični spopadi v Siriji, v katerih je vojaško posredoval tudi Izrael.

Podpredsednica vlade Republike Slovenije in ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon je na konferenci na visoki ravni za mirno rešitev palestinskega vprašanja in uresničitve dveh držav na sedežu OZN v New Yorku poudarila, da so potrebna takojšnja dejanja. »Ni druge rešitve za mir na Bližnjem vzhodu, kot uresničitev rešitve dveh držav – Izraela in Palestine.«

Državni sekretar Marko Štucin se je danes srečal s posebno poročevalko Organizacije združenih narodov za stanje človekovih pravic na okupiranem palestinskem ozemlju Francesco Albanese, ki se med 8 .in 10. julijem 2025 mudi na obisku v Sloveniji. Srečanje je bilo namenjeno izmenjavi stališč glede palestinskega vprašanja in potrditvi zavezanosti k nadaljnjim prizadevanjem za njegovo rešitev.

Junija je predsedovanje Varnostnemu svetu Organizacije združenih narodov (OZN) prevzela Gvajana. Delo so v tem mesecu zaznamovale predvsem razmere na Bližnjem vzhodu, zlasti vojaška eskalacija po izraelskem napadu na cilje v Iranu. Varnostni svet OZN je opravil tudi odprto razpravo o revščini, nerazvitosti in konfliktih ter redno letno odprto razpravo o otrocih v oboroženih konfliktih.

Slovenija je pred Meddržavnim sodiščem v Haagu predstavila izjavo, v kateri je izpostavila obveznosti Izraela do omogočanja nujne humanitarne pomoči palestinskemu narodu, ki izhaja iz spoštovanja človekovih pravic in zavez do mednarodnega humanitarnega prava ter njegove obveznosti kot članice Organizacije združenih narodov (OZN).

Državni zbor Republike Slovenije je na seji dne 4. 4. 2025 sprejel odlok o razpisu zakonodajnega referenduma o Zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti (Uradni list RS, št. 23/2025).

V februarju je Varnostnemu svetu Združenih narodov predsedovala Kitajska, ki je organizirala odprto razpravo o multilateralizmu. Varnostni svet je med drugim razpravljal o Siriji in ostalih bližnjevzhodnih temah, razmerah v Demokratični republiki Kongo in Ukrajini.

Slovenija je z letošnjim letom tretjič v svoji zgodovini članica izvršnega odbora UNICEF za obdobje 2025–2027 in sodeluje na današnjem prvem rednem zasedanju izvršnega odbora UNICEF v letu 2025 na sedežu Združenih narodov v New Yorku.

Ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon je na odprti razpravi Varnostnega sveta OZN, ki se je odvila dan po uveljavitvi premirja med Izraelom in Hamasom, pozvala sprte strani na Bližnjem vzhodu, da spoštujejo dogovore in poudarila, da mora vsak, ki sedi v Varnostnem svetu prevzeti del odgovornosti in ponuditi podporo pri obvladovanju sprememb na Bližnjem vzhodu.

S 1. januarjem 2025 Slovenija vstopa v drugo polovico članstva v Varnostnem svetu (VS) Organizacije združenih narodov (OZN). V prvem letu se je uveljavila kot načelna, odgovorna in spoštovana članica, ki je pri svojem delovanju dosledno spoštovala Ustanovno listino OZN in mednarodno pravo.

V novembru, ko je Varnostnemu svetu Združenih narodov predsedovalo Združeno kraljestvo, je bila Slovenija med predlagateljicami dveh briefingov, in sicer o denuklearizaciji Severne Koreje in lakoti v Gazi. Državni sekretar Marko Štucin je sodeloval na zasedanju na visoki ravni o razmerah v Gazi in Ukrajini, kjer je Varnostni svet pozval k odločnejšemu ukrepanju glede konfliktov.

Državni sekretar Marko Štucin se je včeraj v Varnostnem svetu Organizacije Združenih narodov (VS OZN) udeležil zasedanj na visoki ravni o razmerah v Gazi in Ukrajini. V imenu Slovenije je pozval k odločnejšemu ukrepanju Varnostnega sveta ter spoštovanju mednarodnega prava in prava človekovih pravic.

V oktobru, ko je Varnostnemu svetu OZN predsedovala Švica, so prevladovale razprave o Afriki, Bližnjem vzhodu, Ukrajini in Haitiju. Na predlog Slovenije sta bila sklicana dva brifinga, eden v sodelovanju z Alžirijo o humanitarnih razmerah v Gazi in drugi v sodelovanju z ZDA o Ukrajini. Na odprti razpravi o ženskah, miru in varnosti je sodelovala državna sekretarka dr. Melita Gabrič.

Od 3. oktobra 2024 v New Yorku poteka zasedanje Odbora Generalne skupščine Združenih narodov za socialne, humanitarne in kulturne zadeve, t. i. Tretjega odbora, ki obravnava vprašanja človekovih pravic. Slovenija se pri njegovem delu tradicionalno osredotoča na svoja prednostna področja kot so pravice žensk, starejših in otrok, človekove pravice in okolje ter stanje človekovih pravic po svetu.

V mesecu septembru je Slovenija v obdobju aktualnega nestalnega članstva 2024-2025 prvič predsedovala Varnostnemu svetu Združenih narodov. Predsedovanje v septembru pomeni dodatni organizacijski izziv, saj v tem času poteka tudi t.i. visoki teden, čas splošne razprave Generalne skupščine OZN.

Ob robu 79. zasedanja Generalne skupščine Organizacije Združenih narodov (OZN) je ministrica Tanja Fajon vodila neformalni dialog Varnostnega sveta z Ligo Arabskih držav. Ministri so govorili o eskalaciji razmer na Bližnjem vzhodu, prizadevanjih za organizacijo mirovne konference za trajnostni mir in rešitev dveh držav ter o nepogrešljivi vlogi Agencije OZN za palestinske begunce.

Podpredsednica Vlade in ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon je vodila izredno zasedanje Varnostnega sveta o Libanonu. Slovenija, ki ta mesec predseduje Varnostnemu svetu OZN, je izredno zasedanje sklicala v luči zaostritve razmer in na zahtevo Francije.

V New Yorku poteka tako imenovani visoki teden, ko se na sedežu Organizacije združenih narodov (OZN) zberejo voditelji z vsega sveta. Uvertura 79. zasedanja Generalne skupščine OZN, ki se uradno začne 24. septembra 2024, je bil Vrh za prihodnost, kjer so voditelji sprejeli Pakt za prihodnost in se zavezali k promociji mednarodnega miru in varnosti ter uresničevanju trajnostnih razvojnih ciljev.

Podpredsednica Vlade RS in ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon danes predseduje razpravi Varnostnega sveta (VS) Organizacije združenih narodov (OZN) o nezakonitih izraelskih naselbinah na Zahodnem bregu. Razprava, ki se osredotoča na izvajanje resolucije VS 2334, je usmerjena predvsem v vprašanje zagotavljanja pogojev za prihodnost rešitve dveh držav, Izraela in Palestine.