Novice

Ministrstvo za naravne vire in prostor je Dan Zemlje zaznamovalo s strokovnim posvetom o naši vlogi pri varovanju planeta v času podnebnih sprememb. Udeleženci posveta so predstavili sistemske ukrepe na področju urejanja prostora, vidike potresne dejavnosti, plazenja, rudarstva in pridobivanja surovin ter ključne zakonske in informacijske ureditve namenjene zmanjševanju posledic naravnih nesreč.

Ministrstvo za naravne vire in prostor (MNVP) je letošnji 14. Dan Alpske konvencije obeležilo 8. aprila 2025 v Škofji Loki s posvetom Podnebne spremembe in naravna tveganja - obnova in načrtovanje po izrednih dogodkih naravnih nesreč.

Pomembno je, da se izogibamo krajem, kjer bi utegnili biti brlogi, in psov ne spuščamo s povodca. Če upoštevamo nekaj osnovnih pravil, bomo možnost konflikta s to največjo slovensko zverjo zelo zmanjšali.

Ministrstvo za naravne vire in prostor je v Škofji Loki ob Dnevu Alpske konvencije 2025 pripravilo strokovni posvet o obnovi in načrtovanju po naravnih nesrečah, ki so posledica podnebnih sprememb, ter prilagajanju naselij v državah pogodbenicah Alpske konvencije na podnebne spremembe.

Svet Evropske unije je junija lani sprejel uredbo o obnovi narave. Krovni cilj uredbe je do leta 2030 obnoviti vsaj 20 odstotkov kopenskih in morskih območij EU, do leta 2050 pa vse ekosisteme, ki potrebujejo obnovo. Ministrstvo za naravne vire in prostor (MNVP) je tako začelo s pripravo Nacionalnega načrta za obnovo narave (NNON), ki bo ključni dokument za izvajanje uredbe o obnovi narave.

Ministrstvo za naravne vire in prostor je v začetku marca 2025 sprejelo posodobljeno Predhodno oceno poplavne ogroženosti Republike Slovenije 2024, ki predstavlja prvi korak v okviru tretjega cikla izvajanja evropske poplavne direktive (2022–2027). Dokument prinaša nove analize in posodobljene podatke o poplavni ogroženosti ter določa 104 območja pomembnega vpliva poplav.

Do 18. aprila lahko za Nagrado Rada Smerduja za izjemne dosežke, ki pomembno prispevajo k razvoju stroke na področju ohranjanja narave in k ohranjanju narave, predlagate posameznice in posameznike.

V Palači narodov v Ženevi je od 19. do 20. marca potekala globalna delavnica Ekonomske komisija Združenih narodov za Evropo (angleško United Nations Economic Commission for Europe) Povečanje podnebne odpornosti – poplave in zdravje na čezmejnih in nacionalnih ravneh (angleško Global Workshop on increasing climate resilience with focus on floods and health on the transboundary and national levels).

Ministrstvo za naravne vire in prostor (MNVP) je ob svetovnem dnevu voda – obeležujemo ga 22. marca - pripravilo dogodek, na katerem so poznavalci in strokovnjaki soočili poglede na hidrološke izzive, ki nastajajo vpričo podnebnih sprememb in človeških posegov. Spremenjeni režimi odtokov voda in plavja namreč tveganja in nevarnosti povezana z vodami močno povečujejo.

Ministrstvo bo svetovni dan voda obeležilo v četrtek, 20. marca, z dogodkom v prostorih osrednje ljubljanske pošte. Predstavili bomo različne vidike zadrževanja voda v povirjih - od njih je odvisen obstoj ledenikov - ter posledice podnebnih sprememb in človeških posegov v spremenjene režime odtekanja voda. Slednje zahteva oblikovanje trajnostnih in učinkovitih rešitev za povečanje odpornosti.

Svetovni dan prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst 2025 (angleško World Wildlife Day - WWD) letošnjo temo Financiranje ohranjanja - vlaganje v ljudi in planet izpostavlja v luči nujnosti po inovativnih in trajnostnih finančnih rešitvah za ohranjanje biotske raznovrstnosti planeta ter zagotavljanje uspešne prihodnosti tako za prosto živeče živalske in rastlinske vrste kot za človeštvo.

Odbor za podeljevanje nagrad Republike Slovenije na področju ohranjanja narave je danes objavil javni razpis za podelitev Nagrade Rada Smerduja. Državna nagrada za izjemne dosežke, ki pomembno prispevajo k razvoju stroke na področju ohranjanja narave in k ohranjanju narave, je poimenovana po priznanem slovenskem biologu in naravovarstveniku. Prvič je bila podeljena v lanskem letu.

Decembra 2024 sta izšli prelomni poročili Medvladnega odbora za biotsko raznovrstnost in ekosistemske storitve (IPBES) – Poročilo o preobrazbenih spremembah (ang. Transformative change assessment) ter Poročilo o prepletu (angl. Nexus Report). Poročili poudarjata nujnost vključujočih rešitev za svetovno okoljsko ter socialno-ekonomsko krizo.

Ministrstvo za naravne vire in prostor je eden od 15 partnerjev v sedemletnem projektu LIFE4ADAPT, ki ga vodi Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo. Slovenija je v preteklosti veliko vlagala v blaženje podnebnih sprememb, prilagajanju le tem pa je doslej namenjala premalo pozornosti, zato predstavlja projekt pomemben korak k strateškemu odzivanju Slovenije na podnebne spremembe.

Slovenija začenja ambiciozen sedemletni projekt LIFE4ADAPT, s katerim želi okrepiti svojo odpornost na podnebne spremembe. S projektom, vrednim 26,6 milijona evrov, od katerih 14,2 milijona evrov prispeva Evropska unija, bo država razvijala rešitve za učinkovito prilagajanje na vse pogostejše ekstremne vremenske pojave ter dolgoročne okoljske spremembe.

Ministrstvo za naravne vire in prostor je na portalu eDemokracija objavilo predlog Načrta za izvajanje Strategije prostorskega razvoja Slovenije 2050 za obdobje 2025–2034. Desetletni načrt pomeni zavezo za uresničevanje v strategiji postavljenih ciljev in prioritet, zato je pomembno, da je pred vladno obravnavo strokovno in medresorsko usklajen.

Vlada je sprejela Strategijo ohranjanja in trajnostnega upravljanja evrazijskega risa (Lynx lynx) v Sloveniji in Akcijski načrt ohranjanja in trajnostnega upravljanja evrazijskega risa (Lynx lynx) v Sloveniji za obdobje 2024-2033. S tem so opredeljeni pravni, organizacijski, vsebinski in finančni okviri ukrepov za vzpostavitev in dolgoročno ohranjanje ugodnega stanja populacije risa v Sloveniji.

Ministrstvo za naravne vire in prostor vabi zainteresirane k oddaji ponudbe za javno naročilo z naslovom Prilaganje naselij na podnebne spremembe – priprava priporočil za prostorsko načrtovanje. Predmet javnega naročila je naročilo izdelave priporočil in usmeritev (splošnih in konkretnih) namenjenih prostorskemu (urbanističnemu) načrtovanju za prilagajanje naselij na podnebne spremembe.

V Ljubljani se nadaljuje deseto zasedanje pogodbenic Vodne konvencije. Po včerajšnjem uradnem odprtju in razpravi na visoki ravni se danes in jutri pogodbenice posvečajo splošnim konvencijskim vsebinam, kot je pregled izvajanja aktualnega programa dela in sprejem novega, odločitvam o smereh delovanja konvencije ter volitvam v delovna telesa. Posebno pozornost te dni namenjamo stranskim dogodkom.

Naše vode, naša prihodnost: čezmejno vodno sodelovanje za krepitev podnebne odpornosti je slogan desetega zasedanja pogodbenic Vodne konvencije, ki ga Slovenija gosti prihodnji teden, med 23. in 25. oktobrom na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, in s tem prevzema tudi predsedovanje biroju konvencije za prihodnja tri leta.