Novice

Skupnost naravnih parkov Slovenije se med 8. in 11. oktobrom na sejmu Narava – zdravje 2026 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani predstavlja v hali Kocka. Obiskovalci lahko spoznate deset slovenskih zavarovanih območij, njihovo naravno in kulturno dediščino ter delo upravljavcev.

Na konferenci »Bivati na meji« v Pušji vasi v Furlaniji - Julijski krajini so ob 50. obletnici potresa v Furlaniji leta 1976 primerjali slovenske in italijanske izkušnje s popotresno obnovo ter razpravljali o varnem bivanju, stanovanjih in prihodnjem razvoju Julijskih Alp. Poudarili so pomen čezmejnega sodelovanja in razvoja v mejah zmogljivosti prostora.

Zapuščeni risji mladič, najden avgusta 2025 v Sloveniji, bo po rehabilitaciji izpuščen v naravno okolje Schwarzwalda v nemški deželi Baden-Württemberg. Strokovne ocene so pokazale, da gre za osirotelega risa, ki ni imel možnosti za preživetje. Po oskrbi v Živalskem vrtu Ljubljana je bil premeščen v specializirani rehabilitacijski center v Nemčiji, kjer se pripravlja na vrnitev v naravno okolje.

Na Otoku ljubezni v Ižakovcih so 14. septembra obeležili peto obletnico razglasitve Unescovega petdržavnega biosfernega območja Mura–Drava–Donava, znanega kot Evropska Amazonka. Gre za prvo biosferno območje na svetu, ki povezuje pet držav: Avstrijo, Slovenijo, Hrvaško, Madžarsko in Srbijo. Razteza se na 930.000 hektarjih ter predstavlja eno največjih povezanih rečnih varstvenih območij v Evropi.

Projekt MirNa bo do konca leta 2029 s pomočjo evropskih sredstev izboljšal ali obnovil 361 hektarjev habitatov v Karavankah, Grintovcih, na Jelovici in Breginjskem stolu ter prispeval k boljšim življenjskim pogojem ogroženih in zavarovanih vrst.

Zaradi povečanega obiska in nabiranja gob so policisti, naravovarstveni nadzorniki in drugi pristojni v Regijskem parku Pohorje izvedli skupno akcijo nadzora. Zaznali so več deset nedovoljenih voženj in parkiranj na gozdnih cestah ter druge kršitve.

Okoljski pregled Slovenije 2026, neodvisna ocena napredka Slovenije na področju okoljske in podnebne politike ugotavlja napredek na več področjih, hkrati pa opozarja na vrzeli: pritiske na biotsko raznovrstnost, zamude pri širitvi sistemov odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, potrebo po hitrejšem zmanjševanju emisij ter razkorak med sprejetimi cilji in njihovim izvajanjem.

Od letošnjega leta 13. septembra praznujemo Mednarodni dan jam in krasa, ki ga je 12. novembra 2025 razglasila Generalna konferenca UNESCO. Slovenija bo prvi mednarodni dan obeležila v Postojni, kjer ima sedež Mednarodna speleološka zveza. Mednarodni dan je namenjen ozaveščanju o pomenu jam in krasa, spodbujanju raziskovanja in izobraževanja ter prizadevanjem za njihovo varstvo.

Ministrica za okolje in prostor mag. Polona Rifelj se je srečala z vodstvi Skupnosti naravnih parkov Slovenije ter zaposlenimi v slovenskih zavarovanih območjih. Pogovor je bil namenjen predvsem konkretnim izzivom pri upravljanju parkov, izvajanju naravovarstvenega nadzora, financiranju in kadrovski organizaciji ter pripravi in izvajanju načrtov upravljanja.

V projektu Za jame, usmerjenem v ohranjanje ali izboljšanje stanja biotske raznovrstnosti in tipičnega življenjskega okolja v jamah, že poteka obnova jamske infrastrukture v prvih dveh jamah: Kostanjeviški jami in jami Dimnice. V projektu, katerega skupna vrednost s podporo Evropske unije znaša 5,35 milijona evrov, bomo obnovili jamsko infrastrukturo v 12 jamah, urejenih za turističen obisk.

Ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj je odobrilo evropska sredstva za projekt »Obnova in vzpostavitev habitatnih tipov ter izboljšanje habitata izbranih vrst na Cerkniškem jezeru, Javornikih, Planinskem polju in Nanoščici– REVITA 2«. Evropski sklad za regionalni razvoj bo za projekt prispeval dobra 2,8 milijona evrov.

Mednarodni dan naravovarstvenih nadzornikov obeležujemo 31. julija. Naravovarstveni nadzorniki s svojim delom pomembno prispevajo k ohranjanju narave v zavarovanih območjih in zunaj njih. Naravovarstvene in prostovoljne nadzornike povezuje skrb za naravo ter ozaveščanje prebivalcev in obiskovalcev o odgovornem ravnanju v naravnem okolju.

Odobrena evropska sredstva so namenjena projektoma: Izboljšanje stanja vrst in habitatnih tipov na območjih Natura 2000 Pohorje – Pohorka in Barja in mokrotni travniki – MOČvira. Evropski sklad za regionalni razvoj bo za projekta, ki bosta prispevala k obnovi ogroženih habitatov in ohranjanju biotske raznovrstnosti, skupaj prispeval 5,75 milijona evrov.

Medvedovarni smetnjaki so eden od preventivnih ukrepov, ki zmanjšujejo možnosti zadrževanja rjavega medveda v neposredni bližini naselij in s tem nastanka konfliktov. Njihovo postavitev so pod vodstvom Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) omogočili Ministrstvo za okolje in prostor (MOP), občine, komunalne službe ter lokalni prebivalci.

Ministrstvo za okolje in prostor javno razgrinja osnutek Nacionalnega načrta za obnovo narave. Javna razgrnitev bo potekala od 10. julija do 9. avgusta 2026. EU je zaradi izgube biotske raznovrstnosti in slabšanja stanja ekosistemov sprejela Uredbo o obnovi narave. Cilj je do leta 2030 obnoviti vsaj 20 odstotkov vseh kopenskih in morskih območij, do leta 2050 pa vse ekosisteme, potrebne obnove.

Slovenska obala je majhna in v poletnem času zaradi turizma še posebej obremenjena. Obiskovalce pozivamo k spoštljivemu odnosu do morskega in obalnega življa, saj lahko vsak poseg v morski ekosistem pusti resne posledice. Morske živali in rastline so ranljivi organizmi. Neprimeren odnos lahko privede do poškodb in smrti, kar negativno vpliva na biotsko raznovrstnost in zdravje ekosistema.

Letošnji Dan narave, ki je potekal 12. junija v Kongresnem centru Brdo pri Kranju, je osrednjo pozornost namenil povezovanju naravovarstvene skupnosti za učinkovitejše doseganje ciljev ohranjanja narave ter predstavitvi ključnih dosežkov. Delavniške razprave so se osredotočile na obnovo narave in Naturo 2000, sobivanje z naravo ter vključevanje javnosti v ohranjanje narave.

Poleti številni obiskovalci poiščejo osvežitev in razglede v gorskem svetu, kjer v tem času uspevajo mnoge redke in zavarovane rastlinske vrste. Gorski habitati so zaradi kratke rastne sezone in zahtevnih razmer izjemno občutljivi na človekovo ravnanje. Za njihovo ohranjanje je pomembno, da obiskovalci ostajajo na označenih poteh ter rastline občudujejo s primerne razdalje.

Državni sekretar na Ministrstvu za okolje in prostor Peter Lovšin se je 25. junija v Luksemburgu udeležil rednega zasedanja Sveta Evropske unije za okolje, ki je potekalo v okviru ciprskega predsedovanja Svetu EU. Ministri in državni sekretarji, pristojni za okolje, so obravnavali več pomembnih tem s področja podnebne politike, varstva narave, biotske raznovrstnosti in vodne odpornosti.

Ministrstvo za okolje in prostor (MOP), prej Ministrstvo za naravne vire in prostor, je v letošnjem letu začelo s prvimi javnimi natečaji za sklenitev skrbniških pogodb za varstvo podzemnih jam. V teku je priprava in uskladitev pogodb s štirimi jamarskimi društvi za štiri podzemne jame - Planinsko, Županovo in Kostanjeviško jamo ter jamo Dimnice.